Majhne občine v boj za obstanek

LJUBLJANA > Cilj predvidene reorganizacije lokalne samouprave, s katero bi število slovenskih občin z zdajšnjih 202 zmanjšali na 120, je močnejša in učinkovitejša lokalna samouprava, je včeraj notranji minister Gregor Virant nadaljeval utemeljevanje svoje napovedi o posegih v lokalno samoupravo. Podkrepil jo je z izračunom, da bi neposredno pri plačah za župane in občinske funkcionarje prihranili letno deset milijonov evrov, dolgoročno pa da bi bili prihranki stomilijonski.

Virant pravi, da ima podporo koalicije, pogovarjal pa se bo z vsemi poslanskimi skupinami. Računa, da bo projekt moč izpeljati do lokalnih volitev jeseni prihodnje leto, pri čemer ne izključuje možnosti, da bo zahteval več časa. Seveda je iz nekaterih okolij moč pričakovati odpor, se zaveda minister - tako pri županih, ki bodo ostali brez funkcije, kot v političnih strankah, ki imajo v manjših občinah “svoje kalkulacije”. Seveda ne bo šlo brez referendumov, saj jih zahteva ustava, možen pa bo tudi posvetovalni referendum na ravni države, dodaja Virant.

V Združenju občin Slovenije (ZOS) so Virantov poskus pričakovali. Njegov predsednik in župan Občine Pivka Robert Smrdelj v izračun prihranka ne verjame.“Vse kaže, da je to politični predlog,” je prepričan in dodaja: “Očitno bo usoda občin odvisna od politične opcije, ki je na oblasti. Desnica je nagnjena k decentralizaciji, levica pa k centralizaciji.” Sam predlog je po njegovem prepričanju tudi ustavno sporen, saj bi do sprememb lahko prišlo le, če bi le-te temeljile na referendumu.

Reformi lokalne samouprave na način, kakršnega napoveduje Virant, tako kot županja občine Kobarid in župan občine Divača nasprotujejo tudi drugi župani s seznama primorskih občin, predvidenih za ukinitev oziroma združitev z drugimi občinami. DK, PM