Mali Dimitri je odprl pot

ŠEMPETER > To, da se je v šempetrski porodnišnici rodil otrok italijanskih staršev, ne bi bila novica, saj so se takšni primeri že dogajali. Je pa mali Dimitri, sin Roberta Coca in Martine Černic, prvi, ki se je v Šempetru rodil po podpisu zgodovinskega sporazuma med bolnišnico in deželo Furlanijo - Julijsko krajino, po katerem deželni zdravstveni sistem staršem iz Gorice in okoliških občin povrne stroške poroda. Ker so pred tem bili čisti samoplačniki, je bilo takih porodov malo, zdaj pa, ko so sočasno zaprli tudi porodnišnico v sosednji Gorici, se pričakuje, da jih bo bistveno več.

Za otroka tujih državljanov, ki se rodi v Sloveniji, pristojna upravna enota sicer izda mednarodni rojstni list in ga vpiše v register. O njem pa ne vodi evidence statusa, prav tako pa ne dobi slovenskega državljanstva, saj se to podeljuje glede na državljanstvo staršev, ne glede na kraj rojstva. Izjema je, če ima eden od staršev poleg tujega tudi slovensko državljanstvo, saj v tem primeru otrok avtomatično pridobi slovenskega, so nam pojasnili na novogoriški upravni enoti. Če se torej otrok italijanskima državljanoma, recimo zakoncema Bianchi, rodi v Šempetru, bo po starših avtomatično dobil italijansko državljanstvo. Če pa ima gospa ali gospod Bianchi dvojno državljanstvo, torej tudi slovenskega, bo otrok avtomatično dobil slovenskega, v Italiji pa bosta starša uredila še italijanskega.

Kot sta za Primorski dnevnik povedala starša, sta se za porod v Šempetru odločila, ker je v Šempetru njima najbližja porodnišnica. Obenem se jima zdi povsem normalno, da se italijanski državljani odločajo za porod pri nas, kar je za nekatere še vedno vsaj čudno, če ne še kaj več kot to. Predvsem, ker je kot kraj rojstva vpisan Šempeter pri Gorici. “S tem dejanjem sva hotela pokazati, da je napočil čas za premoščanje predsodkov,” sta povedala.

Čeprav se birokracija nekoliko poveča, je postopek dokaj enostaven: potrdilu, da nosečnost ni patološka, sledi porod, novogoriška upravna enota izda mednarodni rojstni list, sledi prijava v občini, kjer imata starša stalno prebivališče.

Starša sta pojasnila še, da sta z odločitvijo za Šempeter zadovoljna in da težav s sporazumevanjem nista imela. Mati sicer govori tudi slovensko, a niti oče ni naletel na velike ovire v komuniciranju z osebjem. Pomočnik direktorja bolnišnice Marco Gergolet, tudi sam ginekolog in porodničar, je to predvideval že ob podpisu sporazuma.

“Predvidevam, da bo vsaj polovica žensk, ki bo rodila pri nas, zamejskih Slovenk. Že pred časom smo organizirali tečaj italijanščine, veliko naših sester govori italijansko, tudi v Gorici se vse več ljudi uči slovensko,” je dejal. Če ne gre z italijanščino, gre pa z angleščino, zato je zelo malo verjetno, da bi prišlo do nepremostljivih ovir zaradi jezika.

Čeprav je led prebit, je Gergolet že pred časom poudaril, da se število porodov italijanskih staršev v Šempetru ne bo povečalo takoj, ampak postopoma: “Že takoj seveda ne pričakujemo navala. Že zdaj se število rojstev v Gorici zmanjšuje. Poleg tega mnoge ženske še ne vedo, da imajo možnost roditi pri nas. Bomo videli s časom.”

MITJA MARUSSIG