Mandat prenehal celotni vladi

LJUBLJANA > Tako je začel teči 30-dnevni rok, v katerem lahko predsednik republike Borut Pahor predlaga kandidata za novega mandatarja, a vse kaže, da gremo na predčasne volitve.

Alenka Bratušek je v nagovoru poslancem dejala, da je odstopila “nemirne, a čiste vesti”, govor pa je zaključila: “Hvala za zaupanje - in na svidenje!”

Po njenem mnenju je Slovenija danes v takšnem stanju, da si preizkušnjo predčasnih volitev lahko privošči. “Naši rezultati kažejo, da se da tudi samo v enem letu narediti velike korake,” je dejala.

Bratuškova: nisem želela izzivati dodatne krize

Kot je pojasnila, je odstopila, ker želi s tem prispevati k čim hitrejši rešitvi položaja, v katerem sta se njena vlada in koalicija znašli po tem, ko v dosedanji stranki ni dobila zadostne podpore. “S takšno popotnico ne morem ne odgovorno voditi vlade ne preverjati zaupnice tu, med vami,” je povedala Bratuškova.

Ob tem je poudarila, da s preuranjenimi ali nepremišljenimi potezami ni želela izzvati kakršnekoli dodatne krize. Ko je po pogovoru in dogovoru z dosedanjimi koalicijskimi partnerji uvidela jasno pripravljenost, da gredo na predčasne volitve dovolj zgodaj, še pred poletjem, in ko ji je v tej nameri jasno podporo dal tudi predsednik republike, je lahko odstopila, je dejala danes Bratuškova.

Po enem letu vodenja vlade je Bratuškova ponosna, da so stabilizirali javne finance in utrdili položaj Slovenije na mednarodnih in finančnih trgih. Prvič po petih letih je spet pozitivna tudi gospodarska rast, število brezposelnih pa se zmanjšuje, je naštevala in dodala, da praktično vse institucije, ki pripravljajo makroekonomske napovedi, so te napovedi za Slovenijo bistveno izboljšale.

Vlada opravlja tekoče posle

Vlada po seznanitvi DZ z odstopom Bratuškove opravlja le še tekoče posle. Vladna ekipa je danes, ko se je sestala na zadnji seji s polnimi pooblastili, govorila tudi o vprašanju, kaj sodi med tekoče posle. Nekaj nalog, s katerimi bodo nadaljevali, je Bratuškova izpostavila v nastopu v DZ, napovedala je tudi omejitve pri zaposlovanju.

Med nalogami, s katerimi bo vlada nadaljevala, je Bratuškova omenila delo na razdolževanju in prestrukturiranju slovenskega gospodarstva. Če bo pripravljenost, pa tudi na zakonu o fiskalnem pravilu, kjer morajo poiskati dvotretjinsko soglasje. Zakon o Slovenskem državnem holdingu jih po njenih besedah zavezuje, da nadaljujejo postopke implementacije tega zakona, vključno s pripravo strategije upravljanja. Prav tako nameravajo nadaljevati z nujnimi spremembami na področju zdravstva.

Ne bo pa Bratuškova, kot je zagotovila, v tem prehodnem obdobju dovolila niti ene zaposlitve iz določenega za nedoločen čas. Če bi se to zgodilo, napoveduje tudi ukrepanje.

Tudi notranji minister Gregor Virant je po seji vlade poudaril, da “vlada v odhajanju kakšnih strateških kadrovskih odločitev pač ne more in ne sme sprejemati”. Dodal je, da bo tokrat zagotovo drugačna in precej bolj odgovorna praksa, kot smo je bili navajeni. Že pred sejo vlade je Virant kot svojo prioriteto izpostavil dogovor s sindikati javnega sektorja o letu 2015. Dogovor s sindikati o ukrepih za prihodnje leto po njegovih besedah nedvomno sodi v okvir tekočih poslov.

Omejeni na področju spreminjanja zakonov

Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan je dejal, da vlada brez polnih pooblastil sistemskih zakonov zagotovo ne bo sprejemala oziroma spreminjala. Z njim se je strinjal tudi minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel. Kot pravi, je jasno, da so na področju sprejemanja ali spreminjanja zakonodaje omejeni. Zato bodo sistemski zakoni morali počakati na njihove naslednike. Na njegovem področju je sicer eden od pomembnejših strateških projektov sistemsko urejanje prostora in gradnje objektov.

Sicer pa je na spletnih straneh vlade objavljeno pojasnilo vladne službe za zakonodajo. Slednja med drugim navaja, da mora tudi v obdobju, ko vlada opravlja le še tekoče posle, vlada in vsa država povsem normalno funkcionirati.

V vladni službi za zakonodajo pojasnjujejo, da obdobje, ko vlada opravlja le še tekoče posle, nikakor ne sme pomeniti, da redno delo vlade in ministrstev popolnoma zastane, ampak mora v tem času vlada in vsa država normalno funkcionirati. V tem času naj se vlada ne bi lotevala novih zakonodajnih projektov, uvajala novih politik in se lotevala aktivnosti, ki bi lahko v kakršnemkoli pogledu nakazovale na kakršnokoli zlorabo oblasti.

Tudi danes, ko je v DZ padla vlada Bratuškove, med poslanci odmeva vprašanje predčasnih volitev. Po ocenah pravnikov so te mogoče tudi julija, kar večine nekdanjih vladnih partneric ne moti, saj se zavzemajo za čim prejšnjo vlado s polnimi pooblastili. Še vedno pa se v DZ ni polegel prah po razkolu PS in prestopih poslancev med poslanskimi skupinami.

Zaradi zmage Zorana Jankovića na kongresu oziroma razdora v PS in razpada koalicije je že pred dnevi z mesta predsednika podmladka PS, Prihodnosti Slovenije, in iz stranke same odstopil Zoran Bosančić. Sledili so mu tudi ostali člani predsedstva. Kot so sporočili na svoji spletni strani, je odstopila tudi generalna sekretarka podmladka, nekaj članov izvršnega odbora in skoraj večina članov sveta. Svoje odstope pa so množično pošiljali tudi člani podmladka iz vseh koncev Slovenije, še piše na spletni strani podmladka.

Poslanci so se danes sicer seznanili tudi z odstopom Romane Tomc (SDS) s položaja podpredsednice državnega zbora. Kot je v nagovoru povedala Tomčeva, je njen odstop “poziv k bolj pravni in pravični državi” ter poziv k priznanju, da brez korenitih sprememb v državi “ne bomo postali razvita, pravična, solidarna in demokratična država”.

STA