Manj ali več goveda - to je zdaj vprašanje

SLOVENIJA > Ob današnjem svetovnem dnevu Zemlje velja izpostaviti nekaj podatkov, ki jih je nanizala Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS). Ta je z raziskavo ugotovila, da je delež veganov v Sloveniji 1,2-odstoten, med Slovenci pa je tudi 2,8 odstotka vegetarijancev. 7,5 odstotka ljudi ima na krožnikih predvsem vegetarijanske jedi, a se še niso odrekli mesu, na mesne jedi pa prisega preostalih 88,5 odstotka Slovencev. Od tega, ugotavljajo v ZPS, jih več kot pol ne razmišlja o zmanjšanju porabe mesa.

V povprečju šest glav živine

V Sloveniji imamo sicer po prvih začasnih podatkih iz popisa kmetijstva 2020 nekaj več kot 67.900 kmetijskih gospodarstev. Vsako ima v uporabi povprečno sedem hektarjev kmetijskih zemljišč in redi povprečno šest glav velike živine. Kmetijskih gospodarstev je sicer za skoraj desetino (devet odstotkov) manj kot pred desetletjem, je pa zato povprečna površina kmetijskih zemljišč za 0,6 hektarja večja, za 0,4 pa se je v desetletju povečalo tudi število glav velike živine.

7

hektarjev kmetijskih zemljišč ima v povprečju v uporabi kmetijsko gospodarstvo

88,5

odstotka Slovencev prisega na meso

Površina kmetijskih zemljišč se v desetih letih ni bistveno spremenila, teh je za dobrih 474.000 hektarjev.

Med mnogimi okoljevarstveniki velja prepričanje, da bi zmanjšanje obsega živinoreje obenem pomenilo tudi zaščito okolja, saj je prav ta odgovorna za tri četrtine vseh emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva, pojasnjujejo v Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj Umanoteri. “Zmanjšanje obsega živinoreje je v Sloveniji ključni ukrep za zmanjšanje vpliva kmetijstva na podnebne spremembe,” poudarjajo.

Šole in vrtci že z dnevom brez mesa

Brezmesne dni v osnovnih šolah in vrtcih sicer niso nič novega. Vendar je NIJZ leta 2018 na šolah in vrtcih preverjal pripravo obrokov in ugotovil da okrog 60 odstotkov teh zavodov najmanj enkrat tedensko ponujala brezmesni dan.

Od tega, kaj pridelujemo in tudi od naših potrošniških navad je odvisna tudi naša samooskrba, še menijo v Umanoteri. Velika pridelava in poraba mesa in mleka potegneta za seboj potrebo po velikih pridelovalnih površinah, ki jih v Sloveniji nimamo. Pridelava hrane živalskega izvora primerljive hranilne vrednosti pa tudi potrebuje več zemlje in vode kot rastlinska, pojasnjujejo v Umanoteri. “Za povečanje samooskrbe bi bilo treba predvsem na rodovitnih ravnicah poljedelstvo usmeriti v pridelavo rastlinske hrane (zelenjave in sadja) za ljudi. Pašo živine (za mesno in mlečno proizvodnjo) pa preusmeriti na področja, ki so za poljedelstvo manj primerna: v hribovit, gričevnat svet ter na območja zaraščanja,” menijo v Umanoteri.

Bolje za živinorejo

Vendar so slovenske naravne danosti drugačne, ocenjujejo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. “Pri nas prevladuje travinje, na katerem lahko prehranimo prežvekovalce in konje. Tako je marsikje možno ohranjati kulturno krajino z živinorejo. Plitva kraška tla, območje Barja, Kočevsko, strmine Haloz, Škofjeloškega hribovja ali Paškega Kozjaka bodisi ni možno fizično obdelovati, bodisi je obdelava predraga,” poudarjajo v zbornici. Poleg tega pretežni del slovenske živinoreje tudi ni intenziven, kmetije pa so majhne, pojasnjujejo v KGZS.

Dodajajo pa še, da je zamenjava v Sloveniji prirejenega slovenskega mesa in masti v obroku z avokadom ali palminim oljem oziroma eksotičnimi nadomestili manj učinkovit način boja proti podnebnim spremembam. “Poleg tega slovenske družinske kmetije, ki se ukvarjajo z živinorejo, omogočajo ohranjanje poseljenosti podeželja in obdelano krajino, ki je tako privlačno tudi za druge uporabnike prostora,” še dodajajo v KGZS.