Masten: Že osem let vemo, kaj moramo narediti

LJUBLJANA > Tudi Marko Jaklič pravi, da je treba zastavljene ukrepe izvesti v praksi. “Operativna sposobnost vladanja v Sloveniji se izrazito slabša,” pravi.

Igor Masten je povedal, da že osem let vemo, kaj moramo narediti, zato priporočila komisije vsebinsko ne prinašajo nič novega. “Novo je to, da to ni prišlo kot zgolj dobrohotno priporočilo nekoga, ki nas je obiskal, ampak je to rezultat evalvacije programa stabilnosti v procesu odprave presežnega primanjkljaja in ima posebno težo,” je dejal.

Masten: Problematična je izvedba

Glede na izkušnje iz preteklosti ima v zmožnost ukrepanja vlade malo zaupanja. “Številke so v grobem v redu, vprašanje je izvedba. Dvom v izvedbeno raven veje tudi iz poročila komisije, ki zahteva, da se zadeve naredijo takoj, nemudoma,” je dejal Masten.

Ukrepi, ki jih je vlada pripravila na prihodkovni strani proračuna, so po njegovem preveč optimistično ocenjeni. “To pomeni, da mora delati na planu B, kateri bodo dodatni ukrepi na odhodkovni strani,” je dejal in dodal, da je komisija jasno zapisala, da je treba preveriti prav vse postavke javne porabe.

“Zelo enostavno povedano to pomeni sledeče - povedali so, v proračunu imate tono nekih interesov in ti interesi vas stanejo,” je dejal Masten in dodal, da se ti interesi velikokrat dojemajo kot nedotakljivi. “Rekli so, zapreti morate proračunski primanjkljaj in ni več nedotakljivih,” je sporočilo komisije povzel Masten.

Jaklič: Opozorilo komisije za državljane pozitivno

Tudi Jaklič je priporočila Evropske komisije ocenil kot pričakovana. “Marsikaj je bilo pri nas že napisano v dokumentih, ampak je manjkala izvedba,” je dejal, Meni, da nam skuša Bruselj dihati za ovratnik, kar se mu zdi pozitivno.

“Mislim, da nam s tem ne bi smeli poslabšati položaja na mednarodnih finančnih trgih, hkrati pa je v tem toliko opozorila, da se bodo pritiski na naše politično-gospodarske elite nadaljevali, da ne bomo prišli kar tako skozi, če ne bomo v resnici nekaj spremenili. To pa je za nas - navadne državljane - lahko samo pozitivno,” je dejal.

Zmožnost ukrepanja slovenske politike in delovanje javne uprave je označil kot problematično. “Operativna sposobnost vladanja v Sloveniji se izrazito slabša. Ministre bi pozval, naj se enkrat že začnejo ukvarjati z ministrstvi, svojimi ljudmi, da bodo začeli operativno delat, tako kot je času primerno, ne pa da se zafrkavajo z državo. Imam občutek, kot da se zafrkavajo z državo, tako delajo. To pa je problem,” je dejal.

Masten: Slovenija je podcenjevala razsežnost problema

Jaklič se sicer strinja, da so potrebne tudi spremembe v razmišljanju celotne družbe, a opozarja: “Javna uprava in politika sta iniciator sprememb.” Ko bo začela politika delati tako, kot je treba, se bo po njegovem odzvala tudi družba.

Komisija je izrazila tudi dvom o verodostojnosti ocene Banke Slovenije, da bo za dokapitalizacijo državnih bank dovolj 900 milijonov evrov, zato je pozvala k neodvisni oceni stanja bank v državni lasti. “To je bilo za pričakovati,” je dejal Masten in dodal, da želi komisija dobiti zanesljivo oceno vpliva sanacije bank na javne finance.

“Tudi jaz ali vi bi v tako oceno najprej dvomili, ker je Banka Slovenije konsistentno pri svojih ocenah stanja v finančnem sektorju podcenjevala razsežnost problema in tudi nasprotovala določenim ukrepom, kot je slaba banka. Potem se ta izguba kredibilnosti enostavno prenese naprej. To je dediščina, ki jo zapušča odhajajoči guverner ( Marko Kranjec ),” je dejal.

Ocene, da tri največje državne banke potrebujejo 900 milijonov evrov, imajo po njegovem mnenju “čez palec” smisel. Kot je dejal, predlog o 900 milijonih evrov ne vključuje zgolj pokritja izgub, ki bi nastale zaradi prenosa slabih terjatev na tako imenovano slabo banko, ampak tudi dodatno kapitalsko rezervo, s pomočjo katere naj bi banke količnike najbolj kakovostnega temeljnega kapitala zvišale prek 10 odstotkov ali celo 12 odstotkov.

Jaklič: Banke bi bilo treba čim prej prodati

Drugačna ocena pod drugačnimi predpostavkami stres testa in pregled določenih delov portfelja, ki še niso bili pregledani, lahko te ocene po mnenju Mastena na primer spremenijo za približno 100 milijonov evrov navzgor ali navzdol. “Bistveno je, da ne bo šlo več za to, ali se gibljemo na meji, ali imajo te banke najmanj devet odstotkov najbolj kakovostnega temeljnega kapitala, ampak je vprašanje, koliko bo dodatne kapitalske rezerve,” je dejal Masten.

Jaklič pa je opozoril, da bo zaradi krčenja gospodarstva slabih posojil v bankah še več, zato je težko govoriti o pravih ocenah. Meni, da je treba hitro ukrepati in čim prej začeti iskati zasebne lastnike. “Mislim, da bi si morali zadati za cilj čim prej prodati banke - s čim manj čiščenja, četudi z ničlo, brez dobička,” je dejal in dodal, da je ključno dobiti odgovorne in strateške lastnike. “Renomirane banke iz renomiranih držav,” je sklenil.

STA