Mateja Logar: Ta teden ni pričakovati dodatnih sproščanj ukrepov

“Na žalost se stanje ne izboljšuje tako hitro, kot si želimo v skupini in vsi, ki se držite ukrepov. Zavedati se moramo, da je veliko ukrepov, ki so v veljavi, namenjenih temu, da bi družba in zdravstveni sistem kar najbolje delovala. Kadar imamo v populaciji veliko obolelih, prihaja v bolnišnice veliko ljudi. Vemo, da so hospitalizacije dolge in je potreba po posteljah velika, zato je res smiselno, da se trudimo, da z ukrepi pripomoremo, da se okužba čim manj širi in je pritisk na zdravstveni sistem manjši,” je povedala Mateja Logar.

Upa, da je večje število zasedenih postelj posledica dejstva, da je med vikendom praviloma manj odpustov, in da se bo nadaljeval trend zmanjševanja prilivov bolnikov v bolnišnice. Z zmanjševanjem števila okužb se namreč v bolnišnicah sproščajo postelje za tiste, ki potrebujejo zdravstvene storitve, ki niso povezane s covidom.

Epidemiološka situacija se ne bistveno izboljšuje, zato ukrepov ta teden po napovedi Mateje Logar ne bodo sproščali.

Možgani zaradi maske ne delujejo nič slabše

“Za vračanje dijakov v srednje šole smo se odločili na pobudo ministrstva za šolstvo,” je dejala. Odločili so se tudi za obvezno nošnjo mask od šestega razreda dalje. Nošenje maske se je, tako Mateja Logar, poleg medsebojne razdalje in rednega zračenja prostorov izkazalo kot najučinkovitejši ukrep za preprečevanje širjenja okužb.

“Če sta v prostoru dve osebi in nobena ne nosi maske, je kar 70-odstotna možnost, da bo zbolela druga oseba, če je prva okužena. Če ima tisti, ki je okužen, masko, se verjetnost že bistveno zmanjša. Manjši je učinek, če ima masko tisti, ki ni okužen,” je pojasnila. In dodala: “V različnih raziskavah smo prebrali, da se odstotek kisika v krvi, če nosimo zaščitno masko, ne zniža. Naši možgani zato nič slabše ne delujejo.”

Cepljenje kot eden najučinkovitejši ukrepov

V Sloveniji se nadaljuje cepljenje proti covidu-19. “To je eden najbolj učinkovitih ukrepov, tudi pri drugih infekcijskih boleznih. Želeno je, da dosežemo 60-odstotno precepeljenost čim prej. Nekje 90-odstotna precepljenost je tista, ki zanesljivo onemogoča širjenje okužbe. Takrat več ne pride do epidemičnih pojavov, temveč samo do posameznih pojavov pri tistih, ki ne morejo biti cepljeni ali ne morejo razviti zadostne zaščite s protitelesi,” je pojasnila Mateja Logar.

Posvarila je pred poročanji o neželenih pojavih, ki se pojavijo po cepljenju. Nekateri so pričakovani. Tukaj gre za lokalne težave, kot so bolečina na mestu vboda, rdečina, slabo počutje, kar večinoma mine po 48 urah. Pri nekaterih, ki se cepijo, se pojavijo izrazitejše težave, kot so hujša vročina in močnejše bolečine. Občasno se pojavijo tudi resnejši neželeni učinki. “To se vse redno spremlja,” je zagotovila vodja svetovalne skupine, “zadnji podatki so iz Avstrije, kjer sta se pojavila huda neželena učinka, za katere trenutno še ne vemo, ali sta v resnici povezana s cepljenjem.” Avstrijci so ustavili cepljenje z eno serijo AstraZenece, ki pa je v Sloveniji nismo prejeli, zato nadaljujemo cepljenje s tem cepivom.

Kot je dejala, gredo v poročilo vsi hudi učinki, ki so se pojavili po cepljenju. “Če gre nekdo po cepljenju obrezovat drevo, pade z lestve in umre, se ga bo ocenilo kot smrt, dokler se ne bo naredilo analize in se ugotovi, da ne gre za vzročno povezavo s cepljenjem,” je razložila.

Trije primeri brazilske različice v Mariboru

Mateja Logar je še povedala, da so pri treh osebah na območju Maribora zabeležili brazilsko različico virusa. “Zaenkrat je zabeležena pri treh osebah znotraj iste družine, z negativno epidemiološko anamnezo,” je dejala. Po njenih besedah gre za stike v delovnem okolju, ob prehajanju med Balkanom, Nemčijo in Slovenijo. Zaposleni je zbolel in prenesel okužbo na domače. On je v bolnišnici, ostala dva sta v domači oskrbi. “Izven družine ni podatkov o obolelih. Upamo, da gre za vnos iz tujine, ki ni bil prepoznan, in da ne bo večjega širjenja,” je sklenila Mateja Logar.