Med nagrajenimi tudi Primorci

LJUBLJANA > V času bliskovitih sprememb, ko se ljudje vedno bolj delimo in drobimo, prostovoljstvo predstavlja zelo pomemben in dobrodošel gradnik družbe, ki ohranja medčloveške vezi, je ob robu podelitve poudaril predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Ob tem je opozoril, da ljudje prepogosto preveč pričakujejo od države in mislijo, da bo država reševala probleme malega človeka.

“Država lahko težave rešuje sistemsko, a človek človeku roko in človek človeku kruh, to ni več v domeni države, to je v domeni ljudi. Če bomo izgubili ta čut za prostovoljstvo, za medsebojno pomoč, ni družbenega sistema, ki bi to nadomestil, in ni možnosti, da bo družba daljnoročno preživela,” je menil Kovšca.

Letos 14 nagrajencev

Plakete so letos podelili 14 prostovoljcem in prostovoljkam, med njimi je kar nekaj Primorcev. Kar 54 let prostovoljnega dela se je nabralo Darku Zavrtaniku. Je aktiven član Prostovoljnega gasilskega društva Nova Gorica že od leta 1965. Gasilstvo je zaznamovalo njegovo poklicno pot in tudi prosti čas. Opravljal je različne društvene funkcije, a tudi v prostem času je živel za gasilstvo. Kor predsednik je skrbel za izmenjavo izkušenj z drugimi društvi, tudi onkraj meje.

Mirjam Frankovič Franetič iz Famelj, ki jo je za nagrado predlagala Planinska zveza Slovenije, je planinka z srcem in dušo. Svoje znanje od nekdaj deli z mladimi in jim približuje gore. V sodelovanju s planinskim društvom Sežana je uredila tudi več več tematskih poti. Za sabo ima kar 38 let prostovoljnega dela.

Darko Markovič je prostovoljec Judo Kluba Gorica, ki mu tudi predseduje. Je učitelj in trener otrok in odraslih, v njih vzbuja notranjo moč in samozavest. Sebe in svoje znanje nesebično razdaja, družbo uči vrednot, kot so spoštovanje, prijateljstvo. Kot prostovoljec deluje že 20 let. Za nagrado ga je predlagala Judo zveza Slovenije.

Ema Perkovič iz Pirana je ena od treh ustanoviteljev Društva Šola zdravja. To združuje že 4500 članov, ki po vsej Sloveniji vsako jutro telovadijo po metodi 1000 gibov pod budnim očesom usposobljenih prostovoljcev. 79-letna Perkovičeva, ki vodi skupino v Piranu že dvanajst let, je zaslužna za ustanovitev in deset let delovanja Društva Šola zdravja.

V Sloveniji je bilo leta 2016 več kot 96.800 evidentiranih prostovoljcev, lani pa skupno že kar 244.304. Leta 2018 so prostovoljci in prostovoljke opravili skoraj deset milijonov ur prostovoljskega dela.

Razloge za tako priljubljenost prostovoljstva med Slovenci Kovšca vidi predvsem v zgodovini države. “Slovenci smo bili vedno pod neko tujo oblastjo in smo si sami pomagali neinstitucionalno tako ali drugače. Vedno smo znali stopiti skupaj, ko je bilo hudo,” je pojasnil. V pogojih starajoče se družbe, ko bo prebivalstvo čedalje bolj potrebno pomoči, pa bo po njegovem mnenju ta slovenska navada postala še zelo pomembna.