Med novinarji so tudi tisti z dna kastnega sistema

LJUBLJANA > Vodstva medijskih hiš jim odgovarjajo, da jih gospodarska kriza sili v varčevanje na vseh področjih in jim ne omogoča zaposlovanja.

Na ministrstvu za kulturo novinarje, ki niso zaposleni pri mediju, za katerega ustvarjajo, prepoznavajo kot ranljivo in pomembno skupino, je na okrogli mizi, namenjeni tej problematiki, v četrtek poudarila direktorica direktorata za medije Ženja Leiler. Zaradi tega pripravljajo zakonske spremembe, s katerimi bi samostojne novinarje po statusu poskušali izenačiti s samozaposlenimi v kulturi. Samostojnim novinarjem bi tako pripadale tudi nekatere pravice, denimo pravica do bolniške odsotnosti in porodniškega dopusta.

Kriza ne omogoča zaposlovanja

Na težavo prekernih delavcev v medijih sta tokrat opozorila novinarski sindikat in društvo. Po podatkih Društva novinarjev Slovenije je bilo v minulih treh letih na novo zaposlenih 85 novinarjev na javnem zavodu RTV Slovenija in 25 v vseh ostalih medijih. Novinarje, ki glede na opravljeno delo izpolnjujejo pogoje za zaposlitev, sicer lahko preštevamo v stotinah.

Po besedah generalnega direktorja javne RTV Marka Fillija le na javni televiziji dela 500 honorarnih sodelavcev, od katerih jih 200 izpolnjuje pogoje za zaposlitev. Na RTV so leta 2010 s sindikatom sklenili dogovor, s katerim so se zavezali za postopno zaposlovanje honorarcev. “Na dinamiko zaposlovanja vplivajo odhodki. Kot javni sektor tvegamo z zaposlovanjem precej manj, kot lahko tvegajo drugi mediji,” se zaveda Filli.

Vodstva uprav medijev, katerih preživetje je odvisno le od trga, pa poudarjajo, da trenutne razmere, ki se, denimo, v tiskanih medijih odražajo tako v padcu naklad kot slabšem trženju oglasnega prostora, ne omogočajo novega zaposlovanja. Po besedah predsednice uprave Dela Irme Gubanec ta medij sodeluje s približno 750 honorarci, večina teh je le priložnostnih. Sklepanje zavez za zaposlovanje tistih, ki so stalni sodelavci, bi bilo po njenih besedah ta hip neodgovorno: “Neoodgovorno do vseh, ki delajo v tej družbi, ki je tržna.”

Sofinancirajte novinarsko delo

Pravo je na strani novinarjev, ki - če se odločijo za tožbo delodajalca pri katerem delajo enako kot zaposleni kolegi - praviloma zmagajo. “Temeljni problem danes je prikrivanje delovnega razmerja,” je pojasnil predstojnik katedre za delovno in socialno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Luka Tičar.

Medijska strokovnjakinja s koprske Fakultete za humanistične študije Sandra Bašič Hrvatin na težavo gleda skozi optiko javnega interesa, za katerim se pri nas pogosto skrivajo zasebni. Če želimo, da ta družba ostane demokracija, moramo po njenem urediti status novinarjev. Ena od poti do tega cilja so spremembe pri dodeljevanju državnih podpor medijem. Bašić Hrvatinova pravi, da je od leta 2002 do 2012 70 medijev iz različnih proračunov (občinskih in državnih) prejelo pol milijona evrov podpor. Njen sklep je zato: “Nehajmo subvencionirati in sofinancirati izdajatelje in lastnike, ampak sofinancirajmo novinarsko delo, ker medijev brez novinarjev ne bo.”

Če pa se novinarska srenja ozre še po sebi, postane kaj hitro očitno, da v tem poklicu ni cehovske solidarnosti. “Obstajajo kaste; tisti, ki so izjemno dobro plačani, podpisujejo pogodbe in se selijo iz enega medija v drugi, in veliko število novinarjev, ki delajo in dobivajo za svoje delo nično plačilo. Ti so prisiljeni v to, da izvajajo nekatere prakse, ker se jim ne upajo upreti,” je Bašić Hrvatinova povzela dogajanje v medijskem zakulisju. Če bi bilo solidarnosti več, tudi težave prekercev ne bi bile videti tako brezizhodne.

JANA KREBELJ