Medicinska sestra, poklic s poslanstvom
12. maj je mednarodni dan medicinskih sester. Slovenska stanovska organizacija Zbornica - Zveza medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov bo nocoj med drugim podelila najvišja priznanja, zlati znak organizacije. Med dobitnicami je tudi Primorka, Koprčanka Doroteja Dobrinja, glavna sestra pediatričnega oddelka izolske bolnišnice.
SLOVENIJA > Nocoj bo v Ljubljani slavnostna akademija, kjer bodo obeležili tudi 90-letnico delovanja. Zbornica - Zveza šteje več kot 15.000 članic in članov in ima enajst regijskih društev.
Poleg zlatega znaka, med dobitnicami je Doroteja Dobrinja iz izolske bolnišnice, bodo podelili priznanje Angele Boškin za življenjsko delo Mariji Šipec za pionirsko delo v zdravstveni negi.
Letošnje geslo mednarodnega dneva sporoča: “Medicinske sestre: vodilni glas za doseganje ciljev trajnostnega razvoja”. Cilji trajnostnega razvoja 2030, ki jih je leta 2015 sprejel vrh Organizacije združenih narodov, so odprava revščine, zmanjševanje neenakosti, zagotovitev napredka ter zaščite okolja za sedanje in prihodnje generacije. 17 ciljev trajnostnega razvoja vsebuje ekonomski, socialni in okoljski vidik. Medicinske sestre so največja poklicna skupina v zdravstvu v različnih delovnih okoljih in imajo ključno vlogo za doseganje teh ciljev.
Predsednica Zbornice - Zveze Monika Ažman omenja: “Slovenske medicinske sestre se vsak dan vključujemo v vse cilje trajnostnega razvoja na vseh ravneh zdravstvenega varstva in socialnega skrbstva. Gre za pomemben prispevek k izboljšanju zdravja in preprečevanju bolezni prebivalstva. Smo edina poklicna skupina, ki je ob pacientu 24 ur na dan, vse dni v letu. Paciente spremljamo v vseh življenjskih obdobjih, od rojstva do smrti.”
Delo medicinske sestre zajema zdravstveno vzgojo v vrtcih in šolah, spremljanje zdravstvenega stanja ljudi v referenčnih ambulantah, nudijo prvo in nujno medicinsko pomoč, samostojno izvajajo zdravstveno nego bolnika, spremljajo njegovo zdravstveno stanje v bolnišnicah. “Gre za kompleksne zahteve zdravstvenega varstva, zato prevzemamo vse večje odgovornosti, čeprav se nas marsikdo zave šele, ko se znajde v osebni stiski,” pristavlja Ažmanova.
Pa vendar so tedaj, ko gre za status, plače in obremenitve, praviloma tiho. Ažmanova pravi, da se zavedajo odgovornosti in vse glasneje opozarjajo na svoje in pacientove pravice. “Temeljno pravico vsakega bolnika - varno, kakovostno in strokovno zdravstveno obravnavo - lahko zagotavljamo le, če nas je dovolj. Po znanih podatkih pa samo v bolnišnicah manjka od 20 do 25 odstotkov sester. V domovih za starejše je še slabše.”
JASNA ARKO