Menardova: Današnja odločitev Sodišča EU je nevaren presedan

BRUSELJ > Današnja sodba po besedah Menardove vsekakor odstopa od ustaljene sodne prakse tega sodišča in s tega vidika ustvarja presedan v povezavi s stališčem sodišča glede odnosa prava EU do mednarodnega prava ter obenem presedan, ki državam članicam potencialno odpira vrata za kršitve prava EU s sklicevanjem na neka domnevno odprta mednarodna vprašanja oziroma spore.

"Za nas se zastavlja vprašanje, kako bo ravnala Evropska komisija in v nadaljevanju evropsko sodišče v primeru kršitve recimo ribiške uredbe ali schengenskega zakonika s strani Slovenije oziroma Hrvaške na mejnem območju, in konkretno, katero od teh držav bo potem Evropska komisija obravnavala kot kršiteljico in ali bi se potem sodišče na podlagi današnje sodbe prav tako razglasilo za nepristojno," je pojasnila agentka.

Sicer pa današnja odločitev sodišča po njenih navedbah "izrecno poziva obe državi članici, da arbitražno razsodbo implementirata, uzakonita in izvršita". "Za samo arbitražno razsodbo in za mejo, ki jo ta določa, današnja sodba seveda nič ne spreminja," je izpostavila Menardova v prvem odzivu na sodbo.

Vrevc: Sodišče EU potrdilo, da Slovenija pri izvajanju arbitražne razsodbe vse dela prav

Sodišče EU je odločilo, da resnega problema ne vidi, Slovenija v današnji sodbi vidi zgolj potrditev, da tako pri izvajanju arbitražne razsodbe kot pri uveljavljanju prava EU v geografskem obsegu, kot je določen z razsodbo, vse dela prav, je poudaril predstavnik zunanjega ministrstva Marko Vrevc v prvem odzivu na sodbo.

Vrevc je najprej pojasnil širši okvir razmer, ki so pripeljale na sodišče EU. Slovenija je takoj po razglasitvi arbitražne razsodbe, ko je zaznala prve težave pri uveljavljanju pravnega reda na svojem državnem območju, na te težave opozorila, in sicer najprej Evropsko komisijo.

V strokovnih krogih komisije je bil problem zaznan in povsem jasno ugotovljeno, da očitno problem s hrvaškim nespoštovanjem obstaja, a ker je politična raven komisije ocenila, da očitno problem ni tak, da bi zahteval njeno angažiranje, je Slovenija to mnenje preverila tudi na sodišču, je pojasnil Vrevc.

"Sodišče je odločilo, da resnega problema ne vidi. Slovenija v današnji ugotovitvi vidi zgolj potrditev, da je izvajanje prava, kot ga razume in izvaja Slovenija, v redu in bo z njim tudi nadaljevala," je poudaril predstavnik MZZ.

Ob tem je izpostavil zadovoljstvo ob pozivu sodišča sosednji Hrvaški, ki da se postavlja ob bok stalnim slovenskim pozivom k dialogu o načinu implementacije rešitve, kot je določena v arbitražni razsodbi. "Sedaj računamo, da bo v doglednem času tudi na Hrvaškem dozorelo spoznanje, da je ta dialog na tej osnovi potreben in Slovenija bo nanj pripravljena," je poudaril.

Pavliha: Ni druge poti, kot da Slovenija in Hrvaška poiščeta kompromis za udejanjenje arbitražne odločbe

Odločitev Sodišča EU je "taktično previdna odločitev s političnim predznakom in kančkom diplomacije, ki pa je zavezujoča in jo je treba spoštovati", ocenjuje mednarodni pravnik Marko Pavliha. Po njegovem ni druge poti, kot da se Slovenija in Hrvaška vrneta za pogajalsko mizo in poiščeta kompromisni način udejanjanja arbitražne odločbe.

Hrvaška politika se je vnovič izkazala kot izjemno vplivna in brezkompromisna, za nameček ji koristi predsedovanje Svetu EU in nenavadno pospešen postopek, da bi lahko britanski sodnik poročevalec opravil svoje delo pred vrnitvijo domov zaradi brexita, je po odločitvi sodišča v Luksemburgu, da ni pristojno za obravnavo slovenske tožbe proti Hrvaški, sporočil Pavliha.

Sodišče EU, kot ocenjuje Pavliha, ni odločilo v duhu evropskega in mednarodnega prava ter pravičnosti. Ena od temeljnih vrednot Evropske unije je spoštovanje pravne države, med temeljne vrednote spada tudi spoštovanje človekovih pravic, zato se po njegovem postavlja vprašanje, ali so po razumevanju sodišča tudi te pravice akcesorne narave, torej postranske.

Pri tem je izrazil obžalovanje, da Slovenija ni zahtevala izločitve predsednika sodišča, ki je že pred dobrim letom večkrat javno komentiral, da sodišče najverjetneje ni pristojno za obravnavo tožbe proti Hrvaški.

Hojnikova: Odločitev Sodišča EU pričakovana, pomemben del sodbe poziv k spoštovanju arbitražne odločbe

Odločitev Sodišča EU o nepristojnosti v primeru slovenske tožbe glede arbitraže je bila po oceni profesorice prava EU na Pravni fakulteti v Mariboru Janje Hojnik pričakovana. Poziv sodišča Sloveniji in Hrvaški, da morata storiti vse potrebno za izvršitev arbitražne razsodbe, pa je po njeni oceni "največ, kar smo lahko dobili".

Kot je dejala za STA, je bilo že na začetku, ko je Slovenija vložila tožbo, jasno tveganje, da zna sodišče presoditi tako, kot je. Vendar je vseeno prav, da je Slovenija skušala izkoristiti vse pravne poti za dosego spoštovanja arbitražne odločbe. "Na območju nekdanje Jugoslavije je namreč preveč nerešenih sporov in preveč potrditev, da jih ne znamo reševati na miren način," je opozorila.

"V urejeni družbi je primerno, da se spori rešujejo po pravnih poteh. Res pa je, da ko gre za mednarodno pravo, so te pravne poti precej omejene," je dejala.

Poziv sodišča Sloveniji in Hrvaški za izvršitev arbitražne razsodbe je pomemben odsek sodbe in je "največ, kar smo lahko dobili". Vrh hrvaške politike zatrjuje, da je arbitraža mrtva zaradi kompromitiranega arbitražnega postopka, vendar pa je zdaj Sodišče EU pritrdilo, da temu ni tako, je poudarila Hojnikova.