Mencinger: ne izčrpani, naveličani
Pokojninska reforma, ki predvideva podaljšanje delovne dobe in upokojitvene starosti, pomeni najmanjše zlo in je v skladu z demografskimi trendi, je na okrogli mizi v Portorožu poudaril ekonomist Jože Mencinger. Ker je večina del fizično vse lažjih, večina ljudi pri starosti 65 let danes ni izčrpanih, ampak kvečjemu naveličanih, je ocenil.
PORTOROŽ> Na okrogli mizi, ki se je popoldne v Portorožu odvijala v okviru letošnjih Dnevov delovnega prava in socialne varnosti, je Jože Mencinger podaljšanje upokojitvene starosti tako ovrednotil kot najboljšo izmed možnosti, ki so na razpolago za to, da ohranimo sedanjo vrednost pokojnin.
Postajamo starejša družba
Bistvo reforme pa je po besedah ministra za delo Ivana Svetlika v zaustavitvi padanja vrednosti pokojnin ter zaustavitvi poslabševanja razmerja med delovno aktivnimi in neaktivnimi državljani. Obenem je opozoril, da tudi postopno podaljševanje delovne dobe pomeni le začasni ukrep, saj bo potrebno tudi po sprejetju aktualne reforme v roku 15 let sprejeti še dodatne ukrepe.
V tem smislu je minister omenil, da so sprejeli tudi ukrepe za aktivno staranje, pripravili zakon o varstvu in zdravju pri delu in podprli projekt Zlata nit, ki je namenjen delodajalcem. Treba je namreč sprejeti dejstvo, trdi Svetlik, da postajamo starejša družba ter da bodo morala tudi podjetja v prihodnje računati s starejšimi delavci.
Čas prejemanja pokojnin se je podaljšal
Ob tem je generalni direktor sveta Zpiza Marijan Papež omenil “drastičen” podatek, da se je od leta 2000 do danes čas prejemanja pokojnin pri ženskah podaljšal za šest, pri moških pa za dve leti.
Papež je tudi podrobneje razložil, na kakšen način zagotavljajo ljudem vpogled in izračun pokojnine. Ob tem pa je Svetlik opozoril, da bi uvedba tako imenovanih navideznih računov glede višine pokojnine utegnila znižati stopnjo solidarnosti med državljani.
Strban: ženske bi morali razbremeniti pred upokojitvijo
Grega Strban z ljubljanske Pravne fakultete zagovarja možnost, da bi glede upokojitvene dobe moške in ženske izenačili. Razlog za “privilegiran” status žensk je namreč v tem, da so delno razbremenjene zaradi vloge, ki jo odigrajo pri skrbi za otroke, družino in tako dalje. Ženske bi bilo treba torej razbremeniti, preden se upokojijo, saj ko se upokojijo, takšne razbremenitve ne potrebujejo več, meni Strban.
Profesorica na fakulteti za socialno delo Gabi Čačinovič Vogrinčič je reformo označila kot racionalno in sprejemljivo, hkrati pa je posvarila pred sovražnim govorom, ko mlade postavljajo proti starejšim in obratno. Po njenih besedah bi morali imeti vizijo sveta, kjer bo prostora tako za prve kot za druge.
STA
