Mesec dni vročinskega vala, v Istri so manj sušne razmere kot drugod

SLOVENIJA • V večjem delu države so glede na stanje vodne bilance površinskega sloja tal izjemno sušne razmere. Nekoliko manjši primanjkljaji so v Istri, na Notranjskem in Dolenjskem, kaže sušomer Agencije RS za okolje (Arso).

V Istri suša ni tako izrazita

Obdobje od 16. junija do 15. julija je v Sloveniji minilo v znamenju vztrajnega vročinskega vala in izjemno skromnih padavin, ki so bile omejene na lokalne nevihte in nalive. Vodna bilanca površinskega sloja tal - to so padavine, zmanjšane za izhlapevanje - za skoraj vse regije kaže izjemno visoke primanjkljaje glede na za ta čas običajne razmere.

“Do normalizacije trenutno izjemno sušnih razmer bi potrebovali od 70 do 120 milimetrov dodatnih padavin, nekoliko manjši so primanjkljaji na Obali, Notranjskem in na Dolenjskem, kjer bi do normalizacije potrebovali med 30 in 65 milimetrov padavin,” navaja sušomer.

Dodaja, da naj bi se v prihodnjih dneh z nastopom padavin večinoma končalo vztrajno sušno in vroče vreme. Največ padavin naj bi prinesel prehod fronte ta konec tedna, posamezne plohe manjših količin dežja pa so možne tudi prihodnji teden.

“Pričakovane padavine bodo nekoliko izboljšale trenutne vodnobilančne razmere površinskega sloja tal, vendar bodo kljub temu premajhne, da bi nadomestile primanjkljaj. V splošnem zato pričakujemo nadaljevanje sušnih razmer v zmanjšani stopnji. Na jugozahodu naj bi bil prehod fronte z vidika vodnobilačnih razmer manj učinkovit, zato v tem delu Slovenije pričakujemo nadaljevanje zelo sušnih razmer,” so zapisali strokovnjaki za agrometeorologijo na Arsu.

Prva suša že v januarju

Prve sušne razmere so se letos pokazale že v januarju za krajši čas, a te na vegetacijo niso imele večjega vpliva. Ga je imela pa spomladanska suša. “To je neka lastnost novejših obdobij, da se nam že zelo zgodaj spomladi začne pojavljati suša,” je izpostavila agrometeorologinja na Arsu Andreja Sušnik. Od konca marca do prvih dni maja so tako v več delih Slovenije zaznali različne stopnje sušnosti površinskega sloja tal, kar je po besedah Sušnikove “slaba popotnica za vstop v vegetacijsko obdobje”.

Po nekaj padavinah je sredi junija sledil dolgotrajni, dobra dva tedna trajajoči vročinski val tudi z junijskim temperaturnim rekordom, nato pa je s prehodnimi padavinami sledil julijski vročinski val, ki se zaključuje v teh dneh.

Ocena sušnih razmer Arso po Sloveniji

Foto: Arso/sta

V vročinskem valu ob visokih temperaturah nastopi zelo veliko izhlapevanje iz tal in rastlin, opozarja Sušnik. “Tudi če nam lokalno kakšni nalivi prinesejo na primer 20, 30 litrov dežja, nam enostavno v nekaj dneh ob visoki temperaturi, kakršne so bile te dni, to zelo hitro izhlapi in nič kaj dosti ne popravi stanja vodne bilance,” je opozorila. In glede na to, da smo sredi poletja, vročina še ne bo popustila.

Rastlinam odpadejo cvetovi

V takšnih razmerah je po njenih besedah najbolj na udaru travna ruša, kar za kmetijstvo predstavlja težave pri košnji. V sadjarstvu je zaradi pomanjkanja padavin oteženo debeljenje plodov, če vode in dovolj, plodovi tudi odpadajo, na to sicer dodatno lahko vpliva tudi vročinski stres. Za pridelavo zelenjave pa že dolgo velja, da je v vročih poletjih za boljšo pridelavo potrebno namakanje, dobrodošlo je tudi senčenje rastlin, kjer se to da, na primer na zasebnih vrtovih, in ventilacija v večjih rastlinjakih.

Na kmetijsko pridelavo vpliva tudi dejstvo, da ob sušnih in vročih razmerah rastlinam odpadajo cvetovi, prav tako se ob temperaturah nad 30 stopinj Celzija zmanjša aktivnost opraševalcev, je izpostavila Sušnik. Ob tem pa opozorila še, da je ob pogostih izrednih vremenskih dogodkih škodo v kmetijstvu težko pripisati enemu samemu vzroku, saj poleg visokih temperatur in pomanjkanja padavin škodo povzročajo tudi toča in močan veter.

Glede stanja podzemnih voda pa Arso ugotavlja, da ima večina države sušne razmere, izjemi sta Kočevsko in Goriška, kjer je še dobro količinsko stanje podzemnih voda.

Medtem je predvsem v južni polovici Slovenije razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja. •