Mesec: Minimalna plača se bo zvišala januarja v enem koraku

LJUBLJANA > Pri zvišanju minimalne plače bosta upoštevana dva kriterija - tako minimalni življenjski stroški kot letna stopnja inflacije v decembru, ki bo znana 15. januarja, je na novinarski konferenci po seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) danes v Ljubljani dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mesec.

Povedal je, da sta sindikalna in delodajalska stran precej narazen, kar se tiče višine zvišanja, je pa zatrdil, da bo pri določitvi višine upošteval oba preostala socialna partnerja.

Višina bo določena v januarju, in to v enem koraku. Medtem ko so minimalni življenjski stroški že izračunani, pa še ni znano, kakšna bo prihodnje leto ureditev glede dohodnine, tudi višina inflacije, ki se upošteva, bo znana 15. januarja. Kljub temu minister pričakuje, da bo lahko okviren znesek minimalne plače sporočil v začetku decembra.

Sindikalna stran vztraja pri stališču, da bi bilo treba minimalno plačo zvišati v dveh korakih - v prvem, ki bi ga izvedli takoj, bi jo uskladili z zakonskih določilom, da mora za vsaj 20 odstotkov presegati ugotovljene minimalne življenjske stroške, v drugem, januarja, pa bi jo uskladili še z letno stopnjo inflacije v decembru, kar prav tako določa zakon.

Danes so dodatno še predlagali, kot je povedala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič, da bi se upoštevala tudi možnost iz zakona, da se lahko minimalna plača zviša tudi za več kot 20 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov.

Sindikati pričakujejo, da bo nova višina minimalne plače med 870 in 900 evrov neto. Letos določena je pri nekaj več kot 778 evrih neto.

Delodajalci na drugi strani niso želeli govoriti o tem, kakšno naj bo zvišanje. Kot je dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka, podpirajo enkratno uskladitev minimalne plače v januarju, in to z višino letne stopnje inflacije. "Ne bežimo od tega, da je treba reagirati na rast življenjskih stroškov in stiske zaposlenih," je povedal.

Priznal je sicer, da so letošnji poslovni rezultati podjetij, predvsem v prvem polletju, dobri, a opozoril, da "recesija trka na vrata".

ESS se je danes sicer seznanil tudi z izhodišči za shemi subvencioniranja čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa. Dokler ne bo mizi konkreten predlog, ne sindikalna ne delodajalska stran zadeve ne želi komentirati. Mesec je povedal, da bodo na ESS razpravo nadaljevali, in sicer naj bi se o shemah "temeljito pogovorili" 2. decembra, potem ko bo vlada do konca novembra sprejela paket ukrepov za podjetja in določene javne zavode, izhodišča za katere je sprejela v četrtek in katerih del bosta ti shemi.

“Do referenduma zaustavljamo vse aktivnosti, povezane z novo ureditvijo dolgotrajne oskrbe”

Mesec je po današnji seji Ekonomsko-socialnega sveta povedal, da do referenduma zaustavljajo vse aktivnosti, povezane z novo ureditvijo dolgotrajne oskrbe. V minulih dneh je v javnost namreč prišel osnutek novega zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje in deležnike pozvalo k pripravi pripomb.

Rok za to je bil do danes, ministrstvo pa je nato v četrtek deležnike z namenom dodatne razjasnitve in željo, da še pred podajo mnenj slišijo njihova mnenja in dvome, v prihodnjem tednu povabilo na več srečanj. Po oceni ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mesec je osnutek zakona uporaben kot izhodišče za razpravo o tem, kako naj bi bila videti ureditev dolgotrajne oskrbe.

"Se pa strinjava z ministrom za zdravje, da nova zakonska ureditev ne sme graditi gradov v oblakih, kar je poskušala prejšnja vlada, ampak mora izhajati iz sistema, ki ga imamo in ga ustrezno nadgrajevati s pomočjo na domu, z negovalnimi bolnišnicami. Predvsem pa je treba poiskati vir financiranja, da bodo starejši lahko po dostojnih in dostopnih cenah bili upravičeni do vseh storitev dolgotrajne oskrbe, bodisi na domu, bodisi v dnevnih centrih, bodisi v domovih za starejše," je dejal.

"Nova ureditev bo odvisna od glasu na referendumu. Če bo na referendumu izglasovano proti, smo v hudih težavah, ker bo prvega januarja stopil v veljavo zakon, ki radikalno spreminja obstoječo ureditev dolgotrajne oskrbe v Sloveniji in postavlja v nevarnost 22.000 oskrbovancev v domovih za starejše, da bodo zaradi neizpolnjevanja zakonskih kriterijev izgubljali pravice," je opozoril.

Temu se hočejo izogniti, zato poziva k podpori vladne novele zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi uveljavitev trenutnega zakona zamaknila za eno leto. Bo ministrovih besedah bi jim to omogočilo, da "dolgotrajno oskrbo začnemo postavljati na noge". Enoletni zamik po njegovih besedah pomeni dovolj časa za uskladitev, da ne bo nuje po hitenju. "To zmanjšuje možnosti, da bi ponavljali napake, ki jih je naredila prejšnja vlada, ki zakona ni uskladila s ključnimi deležniki in je zato povsem neživljenjski.

Opozoril je še, da zakon o dolgotrajni oskrbi ne more biti obravnavan oziroma sprejet, dokler niso znani končni izidi referenduma. "Če bo na referendumu izglasovan glas proti, je ta datum najverjetneje šele 24. januar, torej to odpade," je dejal. Zato vse moči usmerjajo v to, da bo na referendumu novela podprta, saj da v tem primeru lahko končne rezultate dobijo že 5. decembra. "To še ni usklajeno z Državno volilno komisijo, je pa to naše tolmačenje, da če je izglasovan glas za, potem ni treba preverjati zavrnitvenega kvoruma, ni treba preverjati števila umrlih v tujini, kar bistveno skrajša postopke," je dodal.