Milosavljević opozarja na vpliv morebitne združitve notranjepolitičnih redakcij Dnevnika in Večera na pluralnost medijev

LJUBLJANA > V Agenciji za varstvo konkurence (AVK) so danes za STA potrdili, da so sprejeli odločitev v primeru združevanja omenjenih časopisnih hiš Dnevnik in Večer. Vsebine odločbe niso komentirali, dokler ta ne bo vročena stranki postopka. Je pa Radio Slovenija zjutraj poročal, da je AVK po njihovih informacijah odločil, da združitev časopisnih hiš Dnevnik in Večer, drugega in tretjega največjega dnevnika, ne bo ogrozila konkurence.

Ob napovedi združevanja časnikov v začetku avgusta lani je bilo iz sporočil družb sicer mogoče razbrati, da ne nastaja zgolj en časnik, ampak prihaja do združitve podpornih služb, kot so računovodstvo, marketing in podobno. Kot je danes poročal nacionalni radio, naj bi časnika sicer še naprej izhajala ločeno, vendar pa naj bi združila moči pri urejanju zunanje in notranje politike ter športa, medtem ko naj bi regionalne teme pokrivala ločeno. Vsaj delno bi se utegnili združiti tudi naročniški oddelki, trženje in administracija.

Ob tem se Milosavljević sprašuje, ali javnost pred skoraj letom dni o vsebinah, ki se združujejo, ni bila pravilno obveščena ali pa ji je bilo to zamolčano. Če pride do povezovanja notranje in zunanje politike ter športa, je to po njegovih besedah namreč zelo pomembna sprememba in "ključna stvar z vidika medijev in javnosti".

Kot je pojasnil, so za javnost "potencialno manj nevarna povezovanja" pri redakcijah za razvedrilo ali pri redakcijah, ki urejajo druge dodatne vsebine. Če bi prišlo do povezovanja teh redakcij, je to zaradi potencialnih odpuščanj novinarjev sicer relevantno z vidika novinarske skupnosti, z vidika javnega interesa pa po njegovi oceni manj.

Osrednji fokus dnevnih časopisov pa so vendarle notranja politika, gospodarstvo in deloma regionalne vsebine. Povezovanje zlasti notranjepolitične redakcije je zato gotovo "vidik, ki globoko zareže v javni interes in v pluralnost medijskega prostora". Tu ne gre več le za ekonomska vprašanja in za vprašanja delovnih mest, pač pa za poseg v "daleč najbolj občutljivo področje", zaradi česar bi bila takšna združitev po oceni Milosavljevića izjemno sporna.

Če je AVK odobrila tovrsten način povezovanja, bo takšna odločitev po njegovi oceni gotovo zaznamovala "področje pluralnosti medijev in zelo občutljiva vprašanja varovanja raznolikosti informacij in komentarjev, do katerih ima slovenska javnost možnost priti".

Združevanje notranjepolitičnih redakcij pri dveh od štirih osrednjih slovenskih časopisih pa obenem samodejno pomeni, da prihaja do nekakšnega povezanega ali celo centraliziranega nadzora nad notranjepolitičnimi prispevki.

"Če ima ena oseba nadzor nad zapisi v dveh ključnih nacionalnih časopisih, ima ta oseba zelo močan vpliv na javnost, na javno mnenje, saj ima vpliv na to, kako se o neki stvari poroča ali kako se ne poroča," je pojasnil. Že s svojo politiko zaposlovanja in odpuščanja namreč kroji, kdo bo o nečem poročal in kdo ne, kdo ne bo več pisal, kdo bo urednik in kdo bo denimo poročal o nekih manj pomembnih temah.

Kot je poudaril Milosavljević, je vloga družbe in državnih regulatorjev prav v tem, da presodijo javni interes in potencialno tveganje zanj. Delno vlogo ima tu gotovo ministrstvo za kulturo, deloma pa po njegovem prepričanju tudi AVK.

Pri tovrstnih presojah se namreč po njegovih besedah preogosto upošteva le ekonomski trg, ne pa tudi intelektualnega. "Ko pride pri nekih medijih pride do združevanja, se ta intelektualni trg pogosto krči," je še pojasnil.