Minimalna plača se zvišuje za 100 evrov neto

LJUBLJANA > V bruto znesku bo minimalna plača po novem znašala 1203,36 evra, kar v primerjavi z lansko, ki je znašala 1074,43 evra bruto, predstavlja 12-odstotni dvig, so sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Stroški delodajalcev se bodo zaradi povišanja (bruto) minimalne plače povečali za 8,46 odstotka zaradi učinka najnižje osnove za plačilo prispevkov za socialna zavarovanja (1181,75 evra), ki je bila lani višja od minimalne plače.

Novemu znesku minimalne plače bo sledila ustrezna zakonsko določena prilagoditev najnižje bruto urne postavke začasnega in občasnega dela dijakov in študentov ter upokojencev. Znesek najnižje bruto urne postavke začasnega in občasnega dela dijakov in študentov ter upokojencev se bo tako predvidoma zvišal z dosedanjih 6,17 evra na 6,92 evra, še navaja ministrstvo.

Naj rast minimalne plače ne prehiteva inflacije, sledi naj dvigu dodane vrednosti
GZS podpira uskladitev bruto minimalne plače z medletno decembrsko inflacijo, saj to ohranja kupno moč tistih, ki prejemajo najnižje plače. Opozarjajo pa, da bo rast neto plač prejemnikov nove minimalne plače zaradi učinkov spremenjenega zakona o dohodnini še nekoliko višja oziroma bo za približno dve odstotni točki višja kot inflacija. Uskladitev, ki bi bila večja od minimalne zakonske obveze, pa ne sledi višanju dodane vrednosti, saj energetska kriza podjetjem znižuje manevrski prostor za dvig plač. Tudi v SBC - Klubu slovenskih podjetnikov opozarjajo, da bo izredni dvig minimalne plače slabo vplival na podjetja, ki se že zdaj soočajo z visokimi cenami energentov in ohlajanjem gospodarstva. Ne bi smeli preslišati opozoril, da bo višja minimalna plača dodatno poganjala rast inflacije. Tudi v SBC opozarjajo, da bodo - po sprejeti davčni reformi - zaposleni z nižjimi prihodki imeli višjo dodatno splošno olajšavo. Hkrati svarijo, da bo izredna uskladitev minimalne plače porušila razmerja med posameznimi plačnimi razredi. Zavzemamo se za to, da naj bo dvig minimalne plače rezultat dviga dodane vrednosti, ki sloni na novih prebojnih tehnoloških rešitvah. “Vsak dvig plač uničuje celotna razmerja v državi in nagrajuje tiste, ki so najbolje plačani, to so bolj populistične dnevne muhe, ki jih trosijo, namesto da se reče, da bodo v prihodnjih šestih mesecih pripravili nov plačni sistem, in bi bil učinek bistveno boljši,” je predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Joc Pečečnik povedal za Radio Slovenija. SR

Največji skok minimalne plače v zadnjem desetletju

Sklep o novi višini minimalne plače je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sprejelo v sredo, potem ko je pridobilo ustrezne podatke o inflaciji. V uradnem listu bo objavljen v petek.

"Vsak prejemnik minimalne plače bo za 100 evrov neto na boljšem," je danes na novinarski konferenci poudaril Luka Mesec in spomnil, da je lani minimalna plača znašala 778 evrov neto. Pojasnil je, da je bil dvig nujen, saj se je lani močno podražila hrana in ostale življenjske potrebščine, stroški so narasli.

Dvig minimalne plače za 100 evrov neto je bil pričakovan, Mesec ga je napovedoval že konec lanskega leta. To je največji skok minimalne plače v zadnjem desetletju, zvišanje pa predstavlja seštevek treh učinkov: minimalnih življenjskih stroškov, ki so bili oktobra izračunani prvič po petih letih in so znašali 669,83 evra, letne inflacije (decembra je glede na leto prej znašala 10,3 odstotka) in dohodninske zakonodaje.

Po Meščevih besedah se po dvigu minimalne plače odpira vprašanje, kako bo z ostalimi plačami. "Delni odgovor na to je vlada že sprejela," je dejal in spomnil na davčno reformo, ki je začela veljati s 1. januarjem letos in s katero se splošna dohodninska olajšava povečuje s 3500 na 5000 evrov letno. "To pomeni, da se najnižje plače zvišujejo za okoli 40 evrov neto mesečno, povprečna plača pa bo iz tega naslova višja za 11 evrov," je dejal.

Še dva ukrepa za zvišanje ostalih plač

Kot pravi Mesec, letos pripravljajo še dva ukrepa za zvišanje ostalih plač. Prvi poteka v okviru pogovorov o novi ureditvi plač v javnem sektorju, drugi pa je priprava novega plačnega modela in novih kolektivnih pogodb tako v javnem kot zasebnem sektorju.

S prenovo plačnega modela se je Mesec začel ukvarjati že lani poleti, s socialnimi partnerji pa so, kot pravi, o prenovi dogovorjeni. "Sam si kot minister želim in si prizadevam, da bo izhodišče to, da minimalna plača zares postane najnižja plača v državi, vse ostale pa gradimo nad in ne pod njo," je poudaril in izpostavil, da je v javnem sektorju trenutno že 24 razredov pod minimalno plačo.

Prenove so potrebne tudi kolektivne pogodbe, je dejal minister, pogoj za to pa je nov dogovor o plačnem modelu. "Sam si bom prizadeval, da bo to končano letos, da lahko potem sindikati in delodajalci v vseh panogah gredo v pogajanja o plačah," je dejal Mesec.