Minister Čufer: Postali smo razmeroma zadolžena država
Slovenija je v zadnjih letih postala razmeroma zadolžena država, dolg pa se bo vsaj še dve leti zviševal, je danes opozoril finančni minister Uroš Čufer. Čeprav je javni dolg še vedno pod povprečjem EU, pa je sposobnost Slovenije, da ga sama financira, manjša od močnejših gospodarstev, zato je država vse bolj odvisna od tujine, je nadaljeval.
LJUBLJANA > Uroš Čufer je že v torek ocenil, da je bila tokratna zadolžitev Slovenije za 3,5 milijarde dolarjev oziroma približno 2,5 milijarde evrov uspešna.
Glede porabe izposojenih milijard je danes ob robu poslovnega zajtrka Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (AmCham) povedal, da je Slovenija leto začela z 2,5 milijarde evrov rezerv.
Letos mora Slovenija odplačati za 3,3 milijarde evrov glavnic, od tega sta večji odplačili aprilsko za 1,5 milijarde evrov in oktobrsko za 1,1 milijarde evrov. Približno milijardo evrov naj bi bilo proračunskega primanjkljaja, država pa želi ob vsem tem leto zaključiti s tako rezervo, da bo v leto 2015 vstopila normalno.
Čaka nas še ena zadolžitev
Slovenija bo morala dvakrat na trg. Druga zadolžitev bo po njegovih besedah v evrih, saj trenutna struktura trga in pričakovane spremembe na njem narekujejo, da se je bilo najprej ugodneje zadolžiti v dolarjih in nato v evrih.
O tem, kdaj naj bi se Slovenija še enkrat zadolžila, je bil Čufer redkobeseden. Najprej bodo na ministrstvu analizirali tokratno zadolžitev in nato razmislili o najboljšem trenutku.
Slovenski dolg je še vedno pod povprečjem EU
Minister je opozoril, da je Slovenija postala razmeroma visoko zadolžena država, ne glede na to, da je s 73 odstotki javnega dolga v bruto domačem proizvodu (BDP) še vedno pod povprečjem EU.
Za razliko od močnejših evropskih gospodarstev je domačega premoženja v Sloveniji po njegovih pojasnilih bistveno manj in zato lahko z njim financira le tretjino dolga, za dve tretjini pa je odvisna od tujih trgov.
To je za ohranjanje finančne suverenosti na srednji rok po Čuferjevem prepričanju preveč. Znižanje dolga na srednji rok mora zato biti v središču ekonomske politike.
Ves izkupiček od privatizacije za zniževanje javnega dolga
Tekoče javne finance je zato treba uravnotežiti do leta 2017, ves izkupiček od privatizacije pa bi moral po njegovih besedah iti za zniževanje javnega dolga. Stranke glede tega še niso na isti valovni dolžini, je opozoril.
Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) pa mora izkupiček od unovčevanja premoženja tako ali tako nameniti za lastno razdolžitev in s tem posredno za zniževanje javnega dolga, je pojasnil.
Minister upa, da bo uspela Slovenija tako hitro znižati dolg in obrestne mere na dolg, da bo breme zadolženosti manjše. A za to bo potrebovala primarni javnofinančni presežek.
Čufer je spomnil, da se bo po izhodu iz postopka zaradi presežnega primanjkljaja, predvidoma v letu 2015, sprožil postopek zniževanja javnega dolga pod 60 odstotkov BDP. Predvidena letna dinamika zniževanja naj bi bila ena dvajsetina razlike med dejanskim dolgom in omenjeno zgornjo dovoljeno mejo iz pakta stabilnosti in rasti.
Država bi želela koncept sanacije posledic vremenske ujme zastaviti tako, da čim več pomoči podjetjem zagotovi mimo proračuna, je danes pojasnil finančni minister Uroš Čufer. Vremensko ujmo lahko slovensko gospodarstvo po njegovem mnenju tudi pozitivno izkoristi, če se bodo znali vsi deležniki ustrezno organizirati.
Proces razdolževanja bi trajal približno 20 let
Po takšni dinamiki bi proces trajal približno 20 let, a Nemčija namerava po Čuferjevih navedbah dolg znižati bistveno hitreje. Tudi za slovensko konkurenčnost bi bilo dobro zadolženost hitreje spraviti na 60 odstotkov BDP in jo tam zasidrati.
Čufer je spomnil, da je velik del rasti javnega dolga posledica tega, da je moral javni sektor v krizi nadomestiti izpad prezadolženega zasebnega sektorja. A zdaj se mora začeti razdolževati tudi javni sektor in Čufer priznava, da je bilo kar nekaj javnofinančnih ukrepov v času krize razmeroma dragih, vendar neučinkovitih.
Problem minister vidi tudi v raznih togih strukturah v slovenskem gospodarstvu, zaradi katerih se dolga leta ničesar ni uspelo spremeniti. Te togosti bo postopoma treba odpraviti, napoveduje.
Vsaj še nekaj let Slovenija bremena dolga ne bo uspela koreniteje zniževati z gospodarsko rastjo. A Čufer vseeno ugotavlja, da so zadnji trendi v gospodarstvu spodbudnejši.
Alternativa nepremičninskemi davku korenitejši poseg v javno porabo
Napovedi gibanja BDP za letos in prihodnje leto so tako po njegovem mnenju zelo konservativne v negativno smer. Kar spodbudne podatke pričakuje že tudi za 2013 in ne verjame, da je bil lanski padec BDP več kot enoodstoten.
Javnofinančna neznanka pa ostaja usoda davka na nepremičnine. Zaradi zadržanja izvajanja dela zakona težav še ne pričakuje, če pa bi ustavno sodišče ugotovilo neustavnost, pa bi bilo treba razmisliti o alternativah.
Krizni davek to po njegovem prepričanju ni, saj bi pretirano obremenil podjetja in stroške dela. Kot alternativno možnost zato vidi le korenitejši poseg v javno porabo.
Država naj bi za primer negativnih izrednih dogodkov potrebovala rezerve v višini od 200 do 300 milijonov evrov, je še dejal Čufer.
STA