Ministrica za kulturo pravi, da ščiti integriteto ljudi, ki so delali za Slovenijo
Koalicijski poslanci so v razpravi o noveli zakona o varstvu arhivskega gradiva poudarjali, da se z novelo samo uzakonja to, kar je prejšnja vlada uredila z uredbo. Opozicija pa ocenjuje, da gre pri omejevanju dostopa do arhivskega gradiva za ščitenje tistih, ki so naročili bombni napad v avstrijskem Velikovcu leta 1979.
LJUBLJANA>Novela zakona o varstvu arhivskega gradiva ne pomeni zapiranja arhivskega gradiva, pač pa reguliranje dostopnosti tega gradiva, je pred poslanci poudarila ministrica za kulturo Majda Širca: “Gre za ščitenje nacionalne varnosti in integritete ljudi, ki so delovali v korist Slovenije.”
Na drugi strani je Aleksander Zorn (SDS) prepričan, da Sova z omejevanjem arhivov ostaja dedič Udbe kot anomalije nekdanje Jugoslavije.
Zakaj taka naglica?
Poslanec SDS Zvonko Černač se sprašuje, kaj je v arhivih, da so kar na enkrat na stranskem tiru vsa pomembna vprašanja, ki se tičejo razvoja naše države in njene prihodnosti. Nobeno od teh vprašanj ni prišlo v DZ v zadnjem obdobju po tako “ultra hitrem postopku”, je dejal.
“Take razprave negativno vplivajo na pogajalska izhodišča in slabijo položaj slovenske manjšine v odnosu do avstrijskih oblasti,” je komentiral minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. “To je skrajno neodgovorno in nedržavotvorno dejanje. Očitno je, da napredek v reševanju manjšinske problematike v Italiji in Avstriji nekaterim v Sloveniji kot tudi v Italiji in Avstriji ni po godu,” je ocenil.
Franco Juri (Zares) poudarja, da je vlada Janeza Janše z uredbo leta 2007 storila enako, kar sedanja vlada predlaga z novelo zakona: “Prejšnja vlada je to urejevala na nezakonit način z uredbami, s sporazumi, s podzakonskimi akti, s priporočili znotraj sistema.”
Po njegovem mnenju želi opozicija ustvariti razmere državnega udara. “Izgubili ste minimalen odnos do te države, do varnosti te države, in kar je še huje, do človekovih pravic,” meni.
Burno na komisiji
Opozicijski poslanci so tudi v okviru parlamentarne komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti vztrajali, da se hoče z omejevanjem dostopa do arhiva preprečiti, da bi v javnost prišli podatki o bombnem napadu, ki se je zgodil leta 1979 v Velikovcu.
Vinko Gorenak (SDS) pravi, da so pri omejevanju dostopa publicistu Igorju Omerzi do nekaterih arhivskih gradiv bistveni dokumenti, ki kakor koli zaznamujejo bombni atentat v Velikovcu, in vse, kar je povezano s tem napadom.
Z novelo zakon pa se želi zgolj zaščititi naročnika tega napada, trdi Gorenak: “Gre za to, koliko je predsednik republike Danilo Türk o tem napadu dejansko vedel.”
V uradu predsednika države so sicer pred nekaj dnevi zanikali, da bi bil Türk vpleten oz. bi sodeloval pri pripravi atentata v Velikovcu. To so zapisali potem, ko je predsednik SDS Janša dejal, da je bil Türk “o akciji neposredno obveščen”.
Direktor Arhiva RS Dragan Matić je poslance znova opozoril, da arhiv ni zavrnil Omerzove zahteve za vpogled v gradivo, pač pa da je bil postopek o odločanju prekinjen. Opozarja, da se je zdaj ustvaril velik “halo”, da je vlada kršila zakon s prekinitvijo upravnega postopka, govora o tem, da je prejšnja vlada zaprla nekatere dokumente nekdanje Službe državne varnosti, pa ni.
Trije poslanci koalicije Tadej Slapnik (Zares), Dušan Kumer (SD) in Anton Urh (Desus) zaradi Janševih obtožb Türka zahtevajo sklic nujne seje komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb.
STA
