Ministrstvo bi podaljšalo moratorij na rušenje nedovoljenih gradenj

LJUBLJANA > Po predlogu bi odlog za nedovoljene gradnje, ki predstavljajo stanovanjsko stavbo in v kateri bivajo osebe, ki nimajo drugega primernega stanovanja, ali za nedovoljene gradnje, v katerih se opravlja gospodarska dejavnost in bi zaradi izvršitve inšpekcijskega ukrepa grozila hujša gospodarska škoda, z enega leta podaljšali na pet let.

Novela, ki je uvedla možnost odloga, je začela veljati 28. decembra 2013, tako da se nekaterim zavezancem pravne podlage za odlog iztekajo. Ministrstvo ugotavlja, da je bilo v začetku letošnjega leta za omenjena dva tipa gradenj odloženih 157 izvršb.

Rušitev odložena do uveljavitve prostorskega akta

Za nedovoljene gradnje, za katere je vložena pobuda za spremembo prostorskega akta na občini, bi po novem veljalo, da je rušitev odložena do uveljavitve prostorskega akta, vendar največ za pet let (zdaj največ tri leta). Za te gradnje je bilo v začetku leta 274 odloženih izvršb.

Za nedovoljene gradnje, za katere je vložena zahteva za izdajo gradbenega ali uporabnega dovoljenja, bo ostalo, da odlog velja do dokončnosti odločbe o zahtevi. Odlogov izvršb za te gradnje je bilo v začetku leta 68.

Ministrstvo v pojasnilu piše, da bi brez podaljšanja - glede na to, da je predviden sprejem zakona, ki bo omogočil legalizacijo nekaterih nedovoljenih gradenj - zaradi izvršitve inšpekcijskih odločb lahko nastala večja premoženjska škoda za državo. V teh primerih bi namreč po sprejemu zakonske podlage, ki bi omogočila legalizacijo, lahko prišlo do vlaganja odškodninskih tožb, meni ministrstvo.

Inšpektorji bi morali upoštevati načelo sorazmernosti

Poleg tega podaljšanje roka za primere nedovoljenih gradenj, ki predstavljajo stanovanjske stavbe in v katerih bivajo osebe, ki nimajo drugega primernega stanovanja, po navedbah ministrstva narekuje tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice. To je v več zadevah oblikovalo stališče, da bi morala zakonodaja pri uzakonjanju inšpekcijskih ukrepov pri nelegalnih gradnjah upoštevati pravico vsakogar do spoštovanja njegovega doma in v tem okviru tudi upoštevati načelo sorazmernosti pri normiranju področja izvajanja inšpekcijskih ukrepov.

Na razmeroma kratek zakonski rok odloga inšpekcijske izvršbe v takšnih primerih je opozorilo tudi upravno sodišče, ki je pri odločanju o tožbi zoper odločbo Inšpektorata za promet, energetiko in prostor ob podobni argumentaciji prekinilo postopek in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti, navaja ministrstvo.

Odlog izvršitve inšpekcijskih odločb za rušenje je predlagal nekdanji minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel. Namen moratorija je bil premostiti čas do priprave zakona o ravnanju z nedovoljenimi gradnjami, ki naj bi omogočil legalizacijo določenih neskladnih in nezakonitih gradenj, uveljavljen pa naj bi bil že v letu 2015.

STA