Ministrstvo za izredni odstrel volka in medveda
Ministrstvo za kmetijstvo predlaga interventni odstrel 175 medvedov in enajstih volkov. To je urgentna rešitev zaradi velike namnožitve teh zveri in zaradi tega, ker je upravno sodišče zadržalo odlok o odstrelu, je včeraj pojasnila ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec. “Iz dneva v dan je večja nevarnost tudi za človeška življenja,” opozarja.
BRDO PRI KRANJU > Ker zadnja tri leta ni bilo odstrela volkov, ti spreminjajo svoje obnašanje, prihajajo v vasi in plenijo živali, ki jih v preteklosti niso. Izjemno so se zaradi zadržanja odloka o odstrelu namnožili tudi medvedi, nujo po izrednem odstrelu utemeljuje ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec.
Nujno zaščititi življenja ljudi in domačih živali
V predlogu interventnega zakona predlagajo odstrel 175 medvedov in enajstih volkov. “Predlagamo odstrel, kot je bil predviden že v odredbi, ki je bila zadržana na upravnem sodišču,” je pojasnila Pivčeva in napovedala, da gre interventni zakon v vladno obravnavo danes. Proces se mora odvrteti hitro, “kajti vsaka noč lahko prinese še kakšno novo žrtev.”
175
medvedov
in
11volkov bodo lahko odstrelili lovci
Trenutno je pri nas 12 tropov volkov, v katere se združuje po pet do deset volkov. Namesto 400, kolikor naj bi bilo dovolj za Slovenijo, pri nas po trenutnih ocenah živi tisoč medvedov.
Samo volkovi so letos uplenili 72 glav drobnice, 19 govedi, 15 konjev, dve drugi domači živali in enega osla. “Tokrat gre resnično za zaščito življenj, tako državljanov kot živali, s katerimi državljani upravljajo,” poudarja ministrica. “Predlagamo zgolj izredni odstrel, da zmanjšamo to prenamnoženo populacijo v skladu z odstrelnim načrtom.” Interventni zakon bi veljal še v letu 2020.
Koalicijski vrh predvsem o proračunu in zdravstvu
Novico o izrednem odstrelu je Pivčeva nezadovoljnim kmetom in domačinom, ki si svoje življenjsko okolje delijo z zvermi, sporočila po koalicijskem vrhu, kjer so bile sicer v ospredju teme o poračunu, zdravstvu in volilni zakonodaji.
“Državni zbor je okvir sprejel in zdaj je treba razporediti denar po posameznih resorjih,” je izpostavil premier Marjan Šarec. Minister za finance Andrej Bertoncelj je izrazil pričakovanje, da bi vsa ministrstva našla notranje rezerve in pripravila strukturne ukrepe, je sicer izpostavil Šarec.
Ključni področji, za kateri bo treba zagotoviti več denarja, sta zdravstvo in pokojninski sistem. Odhodki za zdravstveno in pokojninsko blagajno se bodo po besedah Bertonclja v vsakem od prihodnjih dveh let povečali za po približno 200 do 300 milijonov evrov.
Minister za zdravje Aleš Šabeder je med ključnimi prioritetami v zdravstvu izpostavil zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi ga vlada obravnavala še letos, proti koncu leta, upravljanje javnih zdravstvenih zavodov in skrajšanje čakalnih dob. Glavna prioriteta so tiste čakalne dobe, kjer se lahko zdravstveno stanje čakajočih bistveno poslabša.
Kakšne so dejanske čakalne dobe v zdravstvu po ugotovitvah, da v sistemu nimamo verodostojnih podatkov, ministrstvo še ugotavlja. Za odpravljanje čakalnih vrst bo treba uporabiti vse razpoložljive vire, je na vprašanje, ali bi te čakalne dobe lahko skrajševali tudi s pomočjo zasebnega zdravstva, odgovoril minister.
Šarec je v povezavi s tem povedal: “Če hočemo imeti krajše čakalne dobe, je treba izkoristiti vse možnosti, vendar ne pod krinko trajne privatizacije zdravstva.”
