Miranda: V bančnem sistemu je možnih še precej izboljšav

BRDO PRI KRANJU > Finančno ministrstvo medtem ocenjuje, da bo s skorajšnjo državno pomočjo Banki Celje davkoplačevalskih stroškov za banke konec.

Giancarlo Miranda, ki je tudi prvi tuji predsednik nadzornega sveta Združenja bank Slovenije, je v uvodnem nagovoru na letošnjih Dnevih slovenskih bančnikov povedal, da se je v minulem letu zgodilo veliko in da je bančni sistem pretrese, preglede in druge težave preživel. Težko je reči, da je živ in zdrav, a dokazal je svojo sposobnost obstoja, je pripomnil.

Šef Banke Koper je zatrdil, da je bančni sistem trenutno v postopku rehabilitacije in da je njegov temeljni cilj obnova dobičkonosnosti. Ta je trenutno v sistemu primerjalno še vedno nizka.

Bolje pri virih financiranja, slabše pri posojilih

Miranda je ocenil, da ima trenutna diagnoza bančnega sistema dve plati. Boljša je slika na področju strukture virov financiranja, slabša pa na področju posojilne dejavnosti.

Podatki kažejo, da se stroški financiranja v bančnem sistemu znižujejo, delež denarnih vlog nebančnega sektorja v finančnih virih pa zvišuje. Gre za premike v pravo smer, pravi Miranda.

Vloge nebančnega sistema tako spet postajajo najpomembnejši del strukture finančnih virov, delež financiranja s strani tujih bank pa se znižuje. To kaže na bolj zdrav bančni sistem, kakršnega je Slovenija poznala pred vstopom v EU oziroma pred poznejšim prevzemom evra.

Ob upadu državnih depozitov je bančni sistem kot celota očitno spet našel sposobnost privabljanja denarnih vlog podjetij in predvsem gospodinjstev. A kljub jasnemu trendu rasti v zadnjih četrtletjih po njegovem mnenju obstaja prostor za dodatno izboljšanje.

Rastejo tudi vloge nad 100.000 evrov

Glede dileme, ali gre za obnovljeno zaupanje varčevalcev v banke ali zgolj kratkoročni učinek, Miranda ocenjuje, da gre za vsaj rahlo obnovo zaupanja. Rastejo namreč ne samo zajamčene vloge pod 100.000 evrov, ampak tudi vloge nad 100.000 evrov, kjer tega jamstva ni. Poleg tega pozitivne trende spodbujajo tudi denarne vloge na vpogled, torej tisti denar, ki ga komitenti bankam zaupajo prek transakcijskih računov ali hranilnih vlog.

Manj napredka je na strani posojil. Na tem področju po Mirandinih besedah ostaja še veliko dela. Izpostavil je na primer za banke še vedno neugodno razmerje med dolgoročnimi in kratkoročnimi posojili, prav tako pa so primerjalno s povprečjem v evrskem območju pribitki pri obrestnih merah na posojila podjetjem visoki ne glede na velikost posojil in tveganost komitenta.

Premalo je torej razlikovanja med bolj in manj tveganim posojilom in pri tem je treba po njegovem mnenju nekaj narediti ter vzpostaviti nove standarde, da se oblikuje bolj pravičen sistem, ki bo bolje odražal tveganja. Gre za to, da bi sistem dobrim podjetjem omogočil cenejše financiranje, podjetja v slabšem stanju pa bi morda za denar morala plačati tudi nekaj več.

Dragonja: Banke morajo znižati delež preostalih slabih posojil

Stališča finančnega ministrstva je v odsotnosti ministra Dušana Mramorja predstavil državni sekretar Metod Dragonja. Ta je spomnil, da je država v zadnjem letu dni vložila veliko napora in davkoplačevalskega denarja v stabilizacijo bančnega sistema. Zaradi dokapitalizacije se je javni dolg tako povečal za nekaj nad 3,4 milijarde evrov, dodatno pa so državna poroštva za obveznice Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) dosegla več kot 1,4 milijarde evrov.

Dodatno je država letos izvedla še drugi del dokapitalizacije Abanke, za Banko Celje pa postopek še poteka. Končan naj bi bil predvidoma do konca leta in torej v okviru letošnjega proračuna. Ministrstvo ocenjuje, da bo potem operacija pomoči bankam z javnim denarjem zaključena.

Banke se morajo zdaj po Dragonjevih besedah aktivno posvetiti ukrepom za znižanje deleža preostalih slabih posojil in za aktivno upravljanje s svojimi naložbami. Poleg sanacije bank je namreč za zagon rasti ključno tudi razdolževanja gospodarstva, katerega zadolženost se je sicer že občutno znižala.

Ustanovljena je že medresorska delovna skupina za bolj usklajeno izvajanje prestrukturiranja gospodarstva, tudi v sodelovanju z DUTB. Miranda je zagotovil, da bodo banke v tem procesu delovale tvorno.

Dragonja je v kratkem napovedal še prenovljeni zakon o bančništvu, ki bo okrepil zahteve po kakovosti in količini kapitala ter izboljšal nadzor, Banka Slovenije pa naj bi dobila tudi pristojnost podeljevanja dovoljenj za opravljanje funkcije nadzornika v bankah. Napoveduje se še poseben zakon, ki bo na enem mestu urejal postopke stečaja ali likvidacije bank.

STA