Mlade Hrvate najbolj skrbijo možnosti zaposlitve

ZAGREB > Optimizma med mladimi ni zbudila niti novica, da bo Evropska unija v okviru programa jamstvenih shem za mlade do leta 2020 nakazala Hrvaški vsako leto približno 30 milijonov evrov za zaposlovanje prebivalcev, ki imajo med 18 in 25 let. V Bruslju nameravajo od 1. januarja 2014 do leta 2020 vsakemu mlademu državljanu EU zagotoviti kakovostno ponudbo delovnega mesta, vajeništva ali nadaljevanje izobraževanja v roku štirih mesecev po prekinitvi izobraževanja ali izgubi službe.

“Niti šest milijard evrov, ki jih je EU v naslednjih šestih letih namenila iz proračuna za zaposlovanje mladih v državah članicah, ne bo pomagalo veliko pri reševanju problema nezaposlenosti,” je ocenila Petra Pekica iz Mreže mladih Hrvaške.

V EU je dobrih 5,5 milijona brezposelnih mladih do 25 let. Hrvaška je po izračunih Eurostata v vrhu brezposelnosti mladih z 52,8 odstotka, takoj za Španijo in Grčijo.

Hrvaški seznam prebivalstva iz leta 2011 kaže, da je bilo mladih med 15 in 24 let približno 506.000. Zgolj slaba tretjina je na trgu dela, medtem ko se ostali izobražujejo.

V času krize se je brezposelnost mladih podvojila

Pri sosedih je bilo v začetku novembra približno 345.000 vseh brezposelnih, med njimi pa je bilo dobra petina mlajših od 25. let, je objavil hrvaški zavod za zaposlovanje. Približno 30.000 je tistih mladih, ki ne morejo dobiti službe več let, medtem ko jih je 40.000 v kategoriji tistih, ki službo iščejo približno šest mesecev.

Vsako jesen se število mladih na hrvaških borzah dela pričakovano zvišuje zaradi konca sezonskih zaposlitev, predvsem v turizmu, kot tudi zaradi sklenitve izobraževalnega ciklusa. Le oktobra letos je iz šol in fakultet na zavod za zaposlovanje prišlo več kot 6200 mladih.

Statistike so kazale, da je imela Hrvaška tudi pred izbruhom svetovne gospodarske krize leta 2008 nadpovprečno število brezposelnih med mladimi mladih v primerjavi z ostalimi članicami EU. Tako je bilo julija 2008 približno 35.000 brezposelnih v starosti med 15 in 24 let, oktobra letos pa slabih 70.000. Oktobra letos je bilo tistih med 25 in 34 let približno 85.000.

“V petih letih krize se je število brezposelnih med mladimi Hrvati podvojilo, predvsem zaradi globalne gospodarske krize kot tudi zaradi splošnega slabega stanja v hrvaškem gospodarstvu, v katerem kronično primanjkuje novih delovnih mest”, je dodala Pekica.

Na Hrvaškem prepočasno izvajajo ključne reforme, izobraževalni sistem ni prilagojen potrebama delovnega trga. Izobraževalni programi so zastareli, otroci se izobražujejo za poklice, ki jih niče več ne potrebuje. Ni novih strokovnih šol, ki bi sledile potrebam novih delodajalcev.

Enoletno strokovno izpopolnjevanje

“Če pogledamo zgolj računalniško tehnologijo, ki hitro napreduje, praktično vsako uro, hrvaški izobraževalni sistem ne gre v korak s časom in mnogi mladi nimajo praktičnih znanj in veščin, da bi se vključili na delovni trg,” meni Pekica. Kot poseben problem izpostavlja tudi diskriminacijo mladih pri iskanju dela, predvsem tistih, ki nimajo nobenih delovnih izkušenj.

Ena izmed skupin, ki najbolj čuti neusklajenost izobraževalnega sistema in trga dela, so dijaki z gimnazij, ki iz različnih razlogov niso uspeli nadaljevati izobraževanje na univerzah. Njim ponujajo različne službe, kot je varstvo otrok s posebnimi potrebami ali pomoč pri razrednem pouku, za kar nimajo ustreznih kvalifikacij.

Hrvaška je z vstopom v EU 1. julija letos sicer delno uveljavila program jamstvenih shem za mlade. Hrvaški minister za delo in pokojninski sistem Mirando Mrsić je potrdil, da bo Hrvaška v okviru programa skrbela za mlade do starosti 29 let. Tiste med 25 in 29 leti nameravajo financirati iz evropskega socialnega sklada.

Mrsić pričakuje uspeh EU programa na Hrvaškem, obenem pa je prepričan, da se bo kmalu okrepilo tudi hrvaško gospodarstvo, kar naj bi olajšalo vstop mladine na delovni trg. V Mreži mladih ocenjujejo, da država več upov polaga v izboljšanje stanja na trgu dela, kot da bi sama vplivala na znižanje brezposelnosti.

Hrvaška vlada sicer izvaja projekte aktivnega zaposlovanja za vse kategorije brezposelnih. Mladim omogočajo enoletno strokovno izpopolnjevanje brez delovnega razmerja. Do konca oktobra so na ta način angažirali približno 13.000 mladih, kažejo podatki zavoda za zaposlovanje.

Subvencije, če mlade zadržijo v službi

V primeru tovrstnega prostovoljnega dela država zagotavlja 1600 kun (213 evrov) mesečnega nadomestila, od 1. julija pa tudi plačane potne stroške do 1000 kun (137,5 evra). V zasebnem sektorju se izpopolnjuje približno 40 odstotkov mladih, ostali so v javnem sektorju. Delodajalcem v zasebnem sektorju ponujajo tudi subvencije, če bodo mlade osebe obdržali na delovnem mestu po poteku pripravništva.

V Mreži mladih so opozorili, da gre za kratkoročni projekt, ki lahko zruši sicer nizko ceno dela, zato so predlagali, da bi morali nadomestilo izenačiti z minimalno plačo, ki znaša približno 2360 kun (312 evrov).

Minimalno plačo pa bo vlada nakazala mladim, ki se bodo za določen čas, med tremi meseci in letom dni, vključili v njene projekte usposabljanja za nove poklice, sodelovanja pri projektih EU v nevladnem sektorju ali pri javnih delih v lokalnih skupnostih.

Posojila 10.000 evrvo z nizkimi obrestmi

Mladim podjetnikom, ki se bodo odločili za odpiranje podjetij, so namenili posojila do 10.000 evrov z nizkimi obresti. Tu so tudi izobraževalni projekti za mlade tako ob delu kot za delo.

Projekcije ministrstva za delo kažejo, da bodo v letu 2014 z različnimi programi zaposlovanja pomagali 20.000 mladim, za katere bodo namenili 65 milijonov evrov, leto potem 25.000 mladih ob 81 milijonih evrov stroškov. V letu 2016 načrtujejo, da bodo poskrbeli za 30.000 mladih, za katere bodo imeli 97 milijonov evrov.

Kljub vladnim ukrepom je upanja med brezposelnimi vse manj. O tem kaže tudi podatek, da približno 190.000 delovno sposobnih Hrvatov dejansko sploh več ne išče dela, ker so večinoma izčrpani in obupani zaradi dolgoletnega neuspešnega pošiljanja prošenj za delo.

Hrvaški mediji redno poročajo o stotinah mladih, ki so edino priložnost za delo in ob tem ustrezno življenje videli v tujini, še najbolj pogosto v čezoceanskih državah, kot je Kanada.

STA