Mladi: Kam je šlo 153 milijonov evrov?

LJUBLJANA >Cilj programa Jamstvo za mlade, ki je začel nastajati pred dvema letoma, je preprost: znižati število brezposelnih mladih, pravijo v sindikatu Mladi plus. Sloveniji to kljub 36 ukrepom, namenjenim zaposlovanju mladih, ni uspelo, so prepričani. Podatka, da se je v manj kot dveh letih število brezposelnih mladih pri nas povečalo za več kot 3000, po njihovem pač ni mogoče pojasnjevati kot uspeh.

Ministrstvo drugače pojasnjuje statistiko

“Glede na številke, ki kažejo, da je danes več brezposelnih mladih kot v času pred izvajanjem sheme, se upravičeno sprašujemo, ali se shema izvaja v celoti, primerno in ali nudi realno reševanje položaja mladih v Sloveniji,” pravi Tea Jarc iz sindikata Mladi plus.

Z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na te kritike mladih sindikalistov odgovarjajo, da bi morali primerjati podatke za isti mesec pred in po uvedbi programa Jamstvo za mlade. Sindikat mladih se sklicuje na podatke iz leta 2013, ko brezposelnost v Sloveniji sploh še ni dosegla vrhunca, pravijo na ministrstvu, kjer statistiko interpretirajo v svoj prid: “Izvedbeni načrt jamstev je bil sprejet konec januarja 2014. Podatki Zavoda RS za zaposlovanje kažejo, da je bilo konec januarja 2015 registriranih brezposelnih 30.832 oseb v starosti od 15 do 29 let, kar je za 3088 oseb oz. 9,1 odstotka manj kot januarja 2014.” Položaj mladih brezposelnih na trgu dela se počasi izboljšuje, pravijo na ministrstvu, to pa pripisujejo tako ugodnejšim gospodarskim kazalcem kot vsem ukrepom, ki jih izvaja država.

Vsi akterji, vključeni v program Jamstev za mlade - s tem programom se je Slovenija zavezala, da bo v letih 2014 in 2015 mladim do 29 let v štirih mesecih po prijavi med brezposelne ponudila zaposlitev, usposabljanje ali izobraževanje - naj bi oceno in revizijo programa opravili v začetku marca. Takrat bodo za skupno mizo povabljeni tudi mladi, pravijo na ministrstvu.

Mladi: ukrepi v praksi niso najboljši

Mladi imajo na program Jamstev za mlade, vreden 153 milijonov evrov, številne pripombe. Ministrstvo je v shemo Jamstev za mlade uvrstilo številne ukrepe, ki so se izvajali že pred temi jamstvi, pa tudi nekatere, ki so - čeprav smo že februarja in bo program jamstev trajal le do konca letošnjega leta, še vedno v fazi priprave, na vprašljivo učinkovitost ukrepov opozarjajo v sindikatu.

Še posebej jih moti to, da številni ukrepi ne ciljajo na zaposlovanje za nedoločen čas. Mladi so zato izpostavljeni nevarnosti, da jim delodajalec nudi delo le toliko časa, dokler zanje prejema, denimo, državno subvencijo. Eden redkih ukrepov, ki spodbujajo zaposlovanje mladih za nedoločen čas, je oprostitev prispevkov delodajalca, če mlademu delavcu ponudi trajno zaposlitev, pojasnjuje Tea Jarc. Na tak način se je od novembra leta 2013 do junija leta 2014 za nedoločen čas zaposlilo 2438 mladih, kar pa je bistveno manj od pričakovanih 7000 zaposlitev.

V sindikatu Mladi plus so z anketo med mladimi pripravniki in praktikanti ugotovili, da več kot polovica pripravnikov za svoje delo ni prejemala nikakršnega plačila, četrtina pa jih - čeprav zakon o delovnih razmerjih pravi drugače - ni dobila povrnjenih stroškov za prevoz in hrano. Tri četrtine vseh sodelujočih v anketi je pripravništvo opravljajo v javnih institucijah. Od vseh 438 pripravnikov in praktikantov je le ena oseba dobila plačilo, višje od 1000 evrov. V anketi so zabeležili tudi, da so mladi plačali delodajalcu, da so sploh lahko opravili pripravništvo.

Ukrepi se nanašajo tudi na pripravništvo, vendar na način, ki ne odpravlja problematike brezplačnih pripravništev. Ukrep nagovarja izključno zasebni sektor, javnega, kjer je največ neplačanih pripravništev, pa se ne dotika, opozarjajo v sindikatu.

Tudi sicer so mladi sindikalisti zaradi pogostih zlorab pripravništva posebej občutljivi na to problematiko. “V Sloveniji potrebujemo stalen ukrep, ki bo uredil sistem kakovostnih in plačanih pripravništev - na podlagi konkretnih podatkov o tem, kaj pripravništvo sploh je, kdo ga mora opravljati, zakaj in koliko časa,” na trenutno zakonsko zmedo opozarja Sanja Leban Trojar. V zadnjih nekaj mesecih, odkar je vlada ožji državni upravi prepovedala najemanje volonterjev, širšemu javnemu sektorju pa priporočila, naj ne izkoriščajo brezplačne delovne sile, resda niso zasledili razpisov za takšno pripravniško delo, a vprašanje je, kaj bo sledilo, saj so zlasti v vzgoji in izobraževanju razpisi vezani na šolsko leto.

JANA KREBELJ