Mladi parlamentarci za letošnjo temo izbrali odraščanje

LJUBLJANA> V okviru nosilne teme mladi največ pozornosti namenjajo medsebojnim odnosom, ljubezni in spolnosti, samopodobi in vplivu družbe nanjo ter vprašanju prihodnosti.

Aktivno nad probleme odraščanja

Mladi parlamentarci so za predsedujočo izbrali devetošolko iz Maribora Ano Vilhelmino Verdnik. Po njenih besedah se bodo mladi z razmišljanjem o letošnji temi naučili, kako se spopasti s problemi, ki jih prinaša odraščanje. Kot poudarja, se morajo mladi na probleme odraščanja odzvati aktivno.

“Odraščanje je pomembna in koristna stvar. V odraščanju namreč prepoznamo stvari, ki v družbi niso dobre in bi jih veljalo v prihodnosti spremeniti,” meni devetošolka. Kot pravi, mladi na svoji poti iz otroštva v odraslost ne smejo otopeti in pustiti, da se slabe stvari ne bi začele spreminjati na boljše.

Mladi premalo spoštujejo starejše, odrasli napačno dojemajo mlade

Devetošolec Filip Mramor iz Ljubljane je opozoril, da mladi pogosto premalo spoštujejo starejše in si junake izbirajo na povsem “napačnih krajih”. Kot pravi, velja prisluhniti tudi “jamravim dedkom” in njihovim življenjskim izkušnjam.

Po njegovih besedah pa tudi starejši pogosto napačno dojemajo mlade oziroma odraščajoče. “Če še nisi star 18. let, to še ne pomeni, da nisi mentalno odrasel. Družba odraščajočih ne sprejema tako, kot bi jih morala. Neupravičeno postavlja umetne meje, kot je starost 18 let,” dodaja.

Puberteta je najpomembnejše obdobje odraščanja

Klemen Petek, devetošolec iz Mozirja, pa ocenjuje, da je prav puberteta najpomembnejše obdobje odraščanja: “Tako kot se bomo oblikovali v puberteti, tako bomo delovali naslednjih nekaj desetletij.” Po njegovih besedah se odraščajoči morajo zavedati nevarnosti “nespametne družbe” ter nevarnosti, ki jih prinašajo droge, alkohol in tudi kajenje.

Glede letošnje teme je mladi parlamentarec poudaril, da je zelo dobro izbrana, saj lahko otroci največ povedo prav o odraščanju. Glede lastnih izkušenj z odraščanjem pa pravi, da ga žalosti, ker odrasle pogosto moti neposrednost mladih. Kot pravi, sam vselej odkrito pove, s čim se ne strinja, pri tem pa neredko naleti na nerazumevanje odraslih.

Člane nacionalnega otroškega parlamenta so uvodoma nagovorili predsednik državnega zbora Janko Veber, predsednik republike Borut Pahor, minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik.

Na mladih svet stoji

Veber je poudaril pomen staršev in tudi civilnih institucij v procesu odraščanja otrok. Pahor je opozoril na pomembno vlogo, ki jo imajo mladi pri nastajanju pravičnejše družbe, ki bo tudi Sloveniji prinesla boljše čase. Pikalo je dejal, da sta tako odraščanje kot demokracija nikoli končan proces: “V obeh primerih gre za proces z enim samim namenom, to je samoizpopolnjevanje.”

Nussdorferjeva je dejala, da imajo otroci pravico do sanj, odrasli pa morajo poskrbeti, da se otroške sanje v kar največji meri tudi udejanjijo. Groznikova je poudarila pravico otrok, da opozorijo na svoje stiske in pričakovanja. Po besedah Groznikove tema odraščanja, ki je bila izbrana za letošnji otroški parlament, povezuje različne generacije.

Člani nacionalnega otroškega parlamenta so se po uvodnih nagovorih razdelili v delovne skupine, ki bodo oblikovale stališča na temo odraščanja. Stališča so nato predstavili na plenarnem zasedanju.

Otroški parlament poteka v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije. Letošnji parlament je že 23. po vrsti. Otroški parlament je nastal na pobudo učencev, da bi lahko javno spregovorili, predstavili svoja mnenje, ideje in dileme. Otroški parlament deluje v obliki zasedanj na šolski, občinski, regijski in nacionalni ravni. Vanj so vključeni vsi osnovnošolci.

STA