Mladi se zaradi odtujenosti zatekajo k alkoholu

LJUBLJANA > V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so danes opozorili, da so v času množičnih javnih prireditev pogoste hospitalizacije mladih zaradi zastrupitve z alkoholom. Neslavna rekorderka je prireditev Žur z razlogom izpred dveh let, ko so na Pediatrični kliniki obravnavali 16 primerov zastrupitve mladoletnikov, je dejal strokovni direktor klinike Rajko Kenda. Ta je starše pozval k odgovornosti in pravi vzgoji otrok.

Zdravstvena ustanova ni dolžna obvestiti socialne službe, ko sprejme mladoletnika zaradi zastrupitve z alkoholom ali omamljenosti s prepovedanimi substancami, stvar je prepuščena presoji posameznika. A centri za socialno delo take prijave prejemajo, pravi sekretarka Skupnost centrov za socialno delo Slovenije Darja Kuzmanič Korva. Na Pediatrični kliniki v zadnjih letih obravnavajo letno okoli 100 primerov zastrupitve z alkoholom pri mladoletnih osebah, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo. K njim pridejo le mladoletniki, zato je ta številka po prepričanju Kende le vrh ledene gore.

Starši otrok niso znali soočati z realnostjo

A po mnenju Ščuke je krivda staršev v takih primerih le to, da otrok niso znali soočati z realnostjo, pogledati resnici v oči, da so jih morda kot otroke preveč zavijali v vato. "Mladostništvo je že samo po sebi težko, mladostniki se morajo soočati z zahtevami družbe, šole, lastnim zorenjem in podobnim. Zato mladi bežijo v opoj do skrajnosti, tvegajo tudi smrt," pravi Ščuka.

Poudarja, da se do nezavesti opijajo le mlajši, otroci v predpubertetnem obdobju ali zgodnji puberteti. Mladostniki, če pijejo, pijejo v družbi, zaradi zabave ali pa da se sprostijo. Mlajši in otroci pa po besedah Ščuke pijejo, da bi pozabili, bežali od samega sebe. "Nevarnost je zelo velika, saj lahko že pri enem samem opitju nastane velika škoda na možganskih celicah, zato bi morali svoje otroke zelo paziti," pravi terapevt.

“Družine, kjer prevladuje potrošniška miselnost bolj kot pristnost odnosov”

"Pa ne da bi okoli alkohola delali nek velik cirkus. Starši se morajo vprašati, kako vzgajajo svoje otroke, kako družina živi - ali je pristna. Ne gre tu za otroke iz socialno šibkih družin, ampak iz kulturno šibkih družin, družin, kjer prevladuje potrošniška miselnost bolj kot pristnost odnosov. Tu bi morali kaj narediti," pravi Ščuka. Po njegovem prepričanju bi tu morala vstopiti šola - v šolah bi morali uvesti šolski predmet oblikovanja osebnosti mladih. To bi bilo preventivno delovanje. Pridiganje po šoli pa ne pomaga, dodaja.

Ščuka poudarja pogostost alkoholizma pri Slovencih. "Slovenci smo že nacionalno zaznamovani z alkoholizmom, ta pa je pogosto združen tudi s samomorilnostjo. Mladina pri nas sicer ni tako samomorilna, kot je bila včasih, a mladi se pogosto znajdejo v brezizhodnih situacijah, ker ni zaposlitev, denarja,... ni jim lepo, zato se opijajo," opozarja Ščuka.

STA