Model za druge spore?

> Borut Šuklje, strateški analitik in kolumnist Primorskih novic: “Razsodba arbitražnega sodišča pomeni predvsem zaključek dolgega obdobja pogajanj Slovenije in Hrvaške o odprtih mejnih vprašanjih. Pomeni dokončen zaključek obdobja, ki se ni moglo ali smelo zaključiti, mislim na pogajanja Drnovškove in Račanove vlade ter druga, ki so se končala in od katerih je Hrvaška v naslednjem hipu izstopila. Tokrat smo prišli do končne odločitve, ki jo sicer hrvaška politika trenutno zavrača, vendar je na dolgi rok ne bo mogla zavrniti. Zadovoljen sem, ker je šlo z mize veliko vprašanje, ki je bremenilo odnose med dvema državama. Vsebinsko je sodišče priznalo dejstvo, da v SFRJ ni bilo meje na morju, Hrvaška pa je to mejo samovoljno določila na sredini Piranskega zaliva. Drugič: določilo je morsko mejo v skladu s sporazumom Drnovšek-Račan in določilo stik Slovenije z odprtim morjem. Slovenija tega na bilateralni ravni nikoli ne bi dosegla. Ne zaradi izgube hrvaške suverenosti nad morjem, ampak zaradi ključnega strahu Hrvaške, da bo arbitražni sporazum s Slovenijo postal model, na osnovi katerega bo Hrvaška reševala bistveno bolj zapletena vprašanja morske meje z BiH, s Črno goro in na reki Donavi. To je ključen problem, zaradi katerega je potrebno razumeti sedanje hrvaško nasprotovanje arbitražnemu sporazumu.”

> Marko Pavliha, strokovnjak za pomorsko pravo in nekdanji minister za promet: “Rešitev v odločbi arbitražnega sodišča ni ne dobra ne slaba za Slovenijo, in podobno bi zagotovo ocenila tudi Hrvaška, če bi bila verodostojna država. Na morju je Slovenija dobila nekoliko manj od sporazuma Drnovšek-Račan, a vendar približno tisto, ker je upala kot minimum. Koridor je 'de jure' hrvaški, 'de facto' pa je režim zelo podoben mednarodnim vodam, plovba je prosta. Ribolov slovenskim ribičem pa tam ni dovoljen. Zdaj imamo šest mesecev časa za uresničitev. Ker je Slovenija verodostojna država v EU in OZN, bo mednarodno odločitev dosledno spoštovala. Pričakujem, da bo mednarodna skupnost z vsemi diplomatskimi sredstvi prepričala Hrvaško, da spoštuje mednarodno pravo. Opozorilo Nemčije Hrvaški je edino pravilno: Hrvaška mora ohraniti integriteto mednarodnega pravosodja. Meje so od danes naprej določene. Upam samo, da ne bo kakšnih incidentov. Najbrž pa se na Hrvaškem zavedajo, da bi morebitni incidenti škodovali le njim in njihovemu turizmu. Odločitev zelo pozorno spremljajo tudi v BiH, Srbiji in Črni gori, saj Hrvaška z nobeno od teh držav nima rešenih mejnih sporov; če se ta odločitev ne bo spoštovala, bo to slabo za celotno regijo.”

> Patrick Vlačič, strokovnjak za mednarodno pomorsko pravo in nekdanji minister: “Poudariti treba, da ne gre za zmago ene ali druge strani. Zmaga je, da se je rešil spor. Na prvi pogled je Slovenija na morju dosegla večino tistega, kar si je želela. Glede kopnega se zdi, da je sodišče določilo mejo glede na dejansko izvajanje oblasti. V tem trenutku se mi zdi ključno, da je Slovenija pozorna na ljudi, ki so želeli biti v Sloveniji, pa so ostali na Hrvaškem. Tudi zanje bo potrebno najti rešitve, če bodo le želeli. Pri spoštovanju odločitve je mednarodno pravo na slovenski strani, a zgodovina in praksa kažeta, da bo potrebna tudi diplomatska akcija za implementacijo odločitve. Ta bo potekala na več ravneh: pravni oziroma zakonski, diplomatski in dejanski. Tisti, ki mehčajo pomen odločbe, se igrajo z ognjem in ne delajo v korist nobene strani. Nespoštovanje prava je samo voda na mlin tistih, ki so se v preteklosti napajali iz tega spora. Priznati je treba, da je bila Slovenija pri sklenitvi sporazuma spretna, saj je vanj dala nastavek o izhodu na odprto morje, zaradi česar se je sodišče odločilo tako, kot se je. Poseben režim območja, ki omogoča stik Slovenije z mednarodnimi vodami, je originalna rešitev v mednarodnem pravu in bo imelo pomen za vse podobne primere v prihodnosti.”

Uredništvo

Jaka Jeraša

STA