O financiranju kampanje: “Mokre sanje vseh avtokratov”

LJUBLJANA • “Volilna oziroma referendumska kampanja je neke vrste tekma in na tekmi je popolnoma jasno, da morajo pravila veljati enako za vse, ki na tej tekmi sodelujejo,” je na novinarski konferenci po vložitvi predloga dejal poslanec SDS Zvonko Černač.

Po veljavni zakonodaji sicer lahko volilno kampanjo organizirajo sam kandidat, predstavnik predlagatelja kandidatov ali list kandidatov, politična stranka ali druga pravna ali fizična oseba, v primeru referenduma pa pravna ali fizična oseba, ki je pobudnik zahteve za razpis referenduma ali je zainteresirana za izid referenduma.

Ob tem zakon določa tudi, da kampanje ne smejo organizirati tuje pravne in fizične osebe. Po Černačevem opozorilu je pomanjkljivost veljavnega zakona, da pa kampanjo lahko organizirajo pravne osebe, ki so financirane iz tujine. Pri tem gre po njegovem mnenju za vpliv tujine na volilno oziroma referendumsko kampanjo na enak način, kot če bi kampanjo lahko organizirale tuje pravne osebe.

Neenotna pravila v veljavnem zakonu po njegovih besedah odpravljajo s predlogom novele zakona, ki so ga v DZ posredovali v obravnavo po skrajšanem postopku. Po novem tako ne bi mogla biti organizator kampanje pravna oseba, ki je bila financirana iz tujine v zadnjih petih letih pred dnevom glasovanja na volitvah ali referendumu.

Do 10.000 evrov globe

Novela zakona po njegovem prepričanju uvaja rešitve, ki zagotavljajo večjo zakonitost in preglednost volilne kampanje, saj je financiranje kampanj “eno osrednjih vprašanj, ki lahko bistveno vpliva na izid volitev oziroma na izid referenduma”. Ob tem je opozoril še, da je Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi izdala priporočila, da je za povečanje preglednosti, integritete in odgovornosti financiranja volilnih kampanj potrebno urediti tudi kampanje tako imenovanih tretjih oseb.

Poslanec SDS Zvonko Černač

Foto: Daniel Novakovic/sta

V noveli se tako ureja kampanja tretjih oseb tako, da se morajo tudi tretje osebe prijaviti kot organizator volilne kampanje, zanje bi se uporabila vsa zakonska določila, ki urejajo organizatorja volilne kampanje, zlasti pa pravila o financiranju kampanje in poročanje o financiranju volilne kampanje, je še dodal Černač.

Novela med drugim predvideva tudi omejitev porabe na 10.000 evrov za posamezno kampanjo tretje osebe in globe od 7000 do 10.000 evrov za kršitve določenih pravil o organiziranju kampanj in nepravočasni prijavi organizatorjev.

Na vprašanje, ali ga ne skrbi, da bi po takšni spremembi v referendumskih kampanjah nastopale večinoma le še politične stranke, je Černač odgovoril, da ne in da bi nas moral skrbeti “primer, ko se nek inštitut javno pohvali, da si je vse kampanje doslej na referendumih financiral s tujimi sredstvi”.

CNVOS: “Financiranje kampanj iz tujine je prepovedano že zdaj”

“Ironično prepoved civilnodružbenega referendumskega delovanja zahteva stranka, katere propagandni aparat je v zadnjih petnajst let izdatno financiral nekdanji madžarski avtokrat,” pa so sporočili iz krovne mreže nevladnih organizacij v Sloveniji (CNVOS). “Financiranje referendumskih kampanj iz tujine je že zdaj prepovedano vsem. Tega se v civilni družbi tudi držimo. Zakaj pa mislite, da zbiramo donacije za kampanje?” so še dodali in poudarili, da financiranje kampanj že zdaj preverja računsko sodišče.

Cilj prepovedi, tako CNVOS, ni preprečiti tujega financiranja domačih referendumov, ampak po ruskem in madžarskem zgledu preprečiti civilni družbi, da bi se sploh smela vključiti v referendumske kampanje. “Se pravi zapreti usta vsem, ki mislijo s svojo glavo, si upajo kritizirati na glas in so se za vrednote in ideje, v imenu katerih je 35 let nazaj ravno civilna družba izborila samostojno Slovenijo, tudi danes pripravljeni javno angažirati. Po njihovo bi očitno stališča o politiki smele imeti samo še politične stranke. Vsi drugi pa lepo tiho. Mokre sanje vseh avtokratov.”

Kovač opozarja na prepoved delovanja civilne družbe

Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač je predlog novele označila za poskus prepovedi delovanja civilne družbe in ga primerjala s praksami avtoritarnih držav, kot so Rusija, Gruzija in Belorusija. Poudarila je, da novela ne bo vplivala na prihajajoči referendum o interventnem zakonu, zato bo Inštitut 8. marec v kampanji sodeloval.

Ob tem je zavrnila očitke o tujem financiranju. “Mi svojih kampanj nikoli nismo financirali iz tujine,” je poudarila in spomnila, da v zadnji kampanji proti zakonu o politični policiji niso imeli niti dovolj denarja, da bi letake poslali vsem gospodinjstvom. Po njenem mnenju je treba ob razpravah o tujem vplivu na slovensko politiko spomniti predvsem na financiranje medijske mreže SDS iz Madžarske in domnevno vmešavanje izraelskega podjetja Black Cube v državnozborske volitve. “Vse to so prakse, ki so povezane s tujim vmešavanjem v našo demokratično državo,” je dejala.

Posebej kritična je bila do napovedane prepovedi sodelovanja pravnih oseb, ki so v zadnjih petih letih prejele kakršnakoli sredstva iz tujine. “Inštitut 8. marec ni samo pravna oseba. Ni samo oseba, karkoli lahko naredite meni, lahko me pretepete, lahko me ubijete, lahko prepoveste naše delovanje. Ideja Inštituta 8. marec bo ostala živa,” je odgovorila na napovedi poslanca Černača.

Njegove besede jemlje resno, pravi, zato je zaprosila največjo financerko evropske kampanje My Voice, My Choice, da SDS nakaže manjšo donacijo. S tem, je pojasnila, želi zagotoviti, da bo obstajalo vsaj eno dokazljivo nakazilo, zaradi katerega bi lahko po merilih predlagane novele tudi SDS v prihodnje ostal brez možnosti sodelovanja v kampanjah. “Zdaj ne bodo mogli sodelovati v referendumskih kampanjah in kandidirati na volitvah. Vemo, da so ta sredstva dobili že kdaj prej, ampak jih dobro skrivajo,” je dejala. •