Morda bo minimalna plača znašala okroglih tisoč evrov neto

LJUBLJANA > “Življenje v Sloveniji postaja vse dražje. Dražijo se hrana, najemnine, obleke, goriva, osnovne življenjske potrebščine, kar številna gospodinjstva, tudi tista, v katerih so zaposleni z nizkimi dohodki, spravlja v neugoden položaj,” je včeraj na tiskovni konferenci govoril Luka Mesec. Skladno s tem je ministrstvo za delo naročilo nov izračun minimalnih življenjskih stroškov.

Tri možnosti povišanja “minimalca”

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil košarico življenjskih potrebščin, državni statistični urad je zbral povprečne cene pri šestih največjih trgovcih v državi, Inštitut za ekonomska raziskovanja pa je izračunal vrednost te košarice, jo umestil v potrošnjo 20 odstotkov najrevnejših gospodinjstev in tako prišel do novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov. Izkazalo se je, da so se ti v treh letih zvišali za 18 odstotkov na 791 evrov.

Po veljavni formuli mora minimalna plača znašati od 120 do 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov. Minister meni, da bi se morala minimalna plača prihodnje leto zvišati na najmanj 949 evrov neto, druga možnost je 982 evrov neto, tretja pa 1000 evrov neto. Prav ta znesek bo sam predlagal koaliciji in socialnim partnerjem, je napovedal.

Na vprašanje, ali gre za nov predvolilni bonbonček, je odgovoril nikalno, saj da je predlog skladen s politiko stranke Levica, katere sokoordinator je. Pojasnil je tudi, da je bil nov izračun minimalnih življenjskih stroškov dogovorjen že v začetku letošnjega leta. “Razumem, da bo ob številki 1000 evrov neto marsikdo zastrigel z ušesi,” je nadaljeval. Pri zadnjih večjih dvigih minimalne plače - ob sprejemu prenovljenega zakona o minimalni plači 2018 in uskladitvi za leto 2023, ko je bil izveden skok za 100 evrov neto -, je bilo slišati, da bo to gospodarstvo pahnilo v težave, vodilo v odpuščanja in povečanje brezposelnosti, je spomnil in dodal, da se je zgodilo ravno obratno.

Minimalna plača kot vzvod za povišanje plač

“Brezposelnost je, odkar sem minister, najnižja v zgodovini samostojne Slovenije. Dvig minimalne plače prav tako ni sprožil propadanja podjetij, nasprotno, Slovenija je ves ta čas končno začela dohitevati povprečje razvitosti drugih evropskih držav,” se je pohvalil in postregel tudi s številkami. V obdobju med letoma 2010 in 2018 je bila rast povprečne plače 12,5-odstotna, inflacija pa 11,1-odstotna. To pomeni, da so plače več let stagnirale. S sprejetjem prenovljenega zakona o minimalni plači oz. od leta 2019 dalje pa je povprečna plača porasla za 36,5 odstotka in inflacija za 23,3 odstotka, kar kaže na konkretno zvišanje plač, je navedel. “Minimalna plača se je izkazala kot vzvod, s katerim lahko potiskamo druge plače navzgor, zato je to koristen gospodarski instrument,” je prepričan.

Razvitost Slovenije je medtem pred 10 leti po podatkih finančnega ministrstva znašala 80 odstotkov povprečne razvitosti EU, danes pa 92 odstotkov. Opozoril je še, da višina minimalne plače vpliva tudi na minimalno študentsko urno postavko, minimalno postavko za delo upokojencev, minimalno izplačilo letnega regresa in najnižje možno izplačilo obvezne božičnice za naslednje leto.

Je bil pa letos pripravljen le nov izračun minimalnih življenjskih stroškov, ne pa tudi kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov, ki posredno vplivajo na višino socialnih transferjev, je razkril Mesec.

Kritični tako delodajalci kot socialisti

Do predloga je bil kritičen poslanec Miha Kordiš (Mi, socialisti), ki predlaga dvig minimalne plače na 1152 evrov neto. Odzval se je tudi gospodarski minister in predsednik SD Matjaž Han: “O predlaganem relativno visokem skoku minimalne plače ne želim polemizirati, upam le, da se bo Mesec uskladil s socialnimi partnerji in s finančnim ministrom.” Višja minimalna plača bo namreč veljala tudi za javni sektor.

V sindikatih pozdravljajo predlog ministra za delo. Prepričani so, da odraža podražitve hrane in brezalkoholnih pijač. Hkrati si želijo, da se sistemsko zagotovi bolj pogosto izračunavanje minimalnih življenjskih stroškov, da jim bo lahko minimalna plača sledila ustrezneje. “1000 evrov neto je najmanj, kar si delavke in delavci zaslužijo,” je ocenil predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko.

Delodajalci so ob predlaganem zvišanju minimalne plače zaskrbljeni. Bojijo se trajnih posledic za gospodarstvo in inflacijske spirale. Kot opozarjajo, so pričakovali do 5,7-odstoten dvig bruto minimalne plače, tako pa da se obeta 14-odstoten. “Takšen dvig je ekonomsko neodgovoren in lahko povzroči resne ter trajne posledice za gospodarstvo,” so zapisali v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Izpostavili so pojav t. i. vertikalnega dviga plač: “Dvig minimalne plače nikoli ne ostane osamljen ukrep, saj mu morajo podjetja slediti s sorazmernim povišanjem vseh ostalih plač.”

Izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček se boji rasti inflacije. “Mi tega nismo pričakovali, pričakovali smo, da bo v predvolilnem času povečanje nekoliko večje od inflacije, med 2,5 in 5,7 odstotka, predlog pa je močno izven teh okvirjev,” je povedal in dodal, da je Meščeva napoved preuranjena in pretirana. • STA