Morje le rahlo cveti
Temperatura morja je vsak dan višja. Še v ponedeljek je imelo (prijetnih) 23 stopinj Celzija, včeraj pa so jih dva metra pod gladino namerili že 26,6. Morje je tudi manj “bistro” kot pred mesecem dni, a strah, da bi zaradi vročine začelo močneje cveteti, je odveč, zagotavljajo na Morski biološki postaji v Piranu.
PIRAN > “Visoke temperature ne vplivajo bistveno na cvetenje morja,” pravi biologinja dr. Janja France iz Morske biološke postaje (MBP) Piran. “Fitoplankton se lahko namnoži tudi pozimi, če ima ugodne pogoje,” dodaja.
Cvetelo je že maja
Tokratno cvetenje, ki je v teh dneh še zelo blago, se je v bistvu začelo že maja. Takrat se je zaradi obilnega deževja v morje izlilo več rečnih voda, ki so bogate s hranilnimi snovmi, zaradi česar se je namnožil fitoplankton. Maja so strokovnjaki MBP izmerili precej visoke koncentracije fitoplanktonske biomase; najvišje v tem letu.
Eden od pokazateljev cvetenja morja je tudi prosojnost vode, na katero vplivajo tako plankton (kar se kaže kot motna barva morja) kot neživi delci, ki jih prinašajo reke. Meritve, ki so jih opravili v torek, so pokazale, da je prosojnost kar za polovico slabša kot pred mesecem dni. Zlasti na merilnih postajah v Koprskem zalivu se je videlo le 2,5 metra v globino. Ob zelo majhni prisotnosti delcev je vidljivost kar 14 metrov. “A razmere še zdaleč ni alarmantne,” zagotavlja dr. Francetova.
Burja bi preprečila sluzenje
V morju se te dni pač “dogaja”. Tudi bakterijska produkcija je visoka, kar kaže na to, da je v morju raztopljene veliko organske snovi, ki je hrana za bakterije. “K povečani bakterijski aktivnosti pa nedvomno prispevajo tudi visoke temperature, kar pa ni nič nenavadnega. Predvidevamo, da so pene, ki se čez dan naberejo na površini morja, posledica velike količine raztopljenih snovi, na primer beljakovin in ogljikovih hidratov, ki se zaradi fizikalnih procesov, kot je valovanje, spenijo,” pojasnjuje biologinja doc. dr. Patricija Mozetič.
Če se bodo razvili sluzasti agregati, pa je težko napovedati, ker gre za splet različnih dejavnikov, pravi dr. Mozetičeva. “Vsekakor pa smo že v preteklosti videli, da povečana fitoplanktonska biomasa sploh ni bila nujna za nastanek sluzi,” dodaja. A če se bo stabilno vreme nadaljevalo in če kmalu ne bo zapihala burja, ki bi premešala vodne sloje od površine do dna, utegne veselje kopalcev kmalu skaziti sluz. PETRA VIDRIH