Možnosti za sanacijo po razlitju kerozina ni, ostane monitoring
V primeru razlitja nevarnih snovi na kraškem območju ni časa in možnosti za sanacijo, je za STA dejala Nataša Viršek Ravbar z Inštituta za raziskovanje krasa pri ZRC SAZU. Ostane monitoring, kako hitro in v kolikšni meri bo onesnaženje doseglo izvir Rižane, še posebej ob intenzivnih padavinah. Bi pa lahko bil vodni vir ogrožen dlje časa.
LJUBLJANA > Ko enkrat onesnaženje vstopi v površje na kraškem območju, ni nobene pomoči, je povedala Viršek Ravbarjeva. Na kraju nesreče v enem od izjemno ozkih predorov na obstoječi enotirni progi čez Kraški rob po njenem vedenju tudi ni lovilcev olj. Kar je šlo v zemljo, je šlo, je navedla.
Dodatna težava je, da je lokacija torkovega iztirjenja tovornega vlaka, iz katerega je po ocenah steklo približno 10.000 litrov kerozina, prispevno zaledje izvira Rižane, ki je vodni vir za celotno slovensko Istro.
Zaradi sušnega obdobja se bo predvidoma onesnaženje v zgornjem delu vodonosnika ustavilo
Se pa na kraškem območju vodne poti po besedah strokovnjakinje lahko zelo prepletajo med sabo. Po dostopnih raziskavah, tako Viršek Ravbarjeva, so hitrosti pretakanja voda med 25 in 120 metri na uro, vendar to velja za razmere, ko je zemlja namočena. Ker pa je trenutno sušno poletno obdobje, se lahko po njenih besedah predvideva, da se bo onesnaženje v zgornjem delu vodonosnika ustavilo in čakalo na nadaljnje padavine, da ga potisnejo naprej proti izviru.
Ker za sanacijo možnosti ni, je edino, kar preostane, biti pripravljen in spremljati, kdaj se bo onesnaženje na izviru pojavilo.
To bi se lahko zgodilo zelo hitro, tudi v roku enega do petih dni, a to velja za v vodi topne snovi. Nafta in naftni derivati medtem v vodi niso topni, tako da se lahko to onesnaževalo vede tudi povsem drugače, je pojasnila Viršek Ravbarjeva. Kako natančno se bo vedlo, pa se ne da napovedati. Nemogoče je tudi dati napoved, kdaj bo prišlo na izvir, je dodala.
Ostane stalni monitoring
Kot navedeno, ostane stalni monitoring, tudi tega, kolikšen delež ocenjene iztekle količine se bo pojavil na izviru. Če se bo pojavil le manjši del, to pomeni, da preostanek lahko še vedno čaka nekje v podzemlju na nadaljnje ugodne razmere, da se premakne po podzemnih vodnih poteh, je ocenila Viršek Ravbarjeva. To lahko traja tudi tedne, odvisno tudi od vremenskih razmer oziroma prvih močnejših padavin.
Rižanski vodni vir je tako lahko ogrožen dlje časa, ob vsakih padavinah se lahko onesnaževalo spet spira v vodo v manjših koncentracijah, je opozorila.
Spomnila je, da se je nekaj podobnega že zgodilo jeseni leta 1994, ko se je pri Obrovem razlilo plinsko olje. A takrat je kmalu po izlitju deževalo in je onesnaženje na izvir prišlo v treh dneh.
Se pa lahko iz takšnih dogodkov po besedah Viršek Ravbarjeve naučimo, kako zelo je treba paziti na kraški svet in na vodne vire na njem.