Mramor bo vodil restriktivno fiskalno politiko

Slovenija
, posodobljeno:

Odbor DZ za finance in monetarno politiko je predstavitev kandidata za finančnega ministra Dušana Mramorja ocenil za ustrezno. Za tak sklep je glasovalo 14 poslancev, proti jih je bilo šest. Mramor se tako po desetih letih vrača na finančno ministrstvo, ki ga je dve leti že vodil v času vlade Antona Ropa.

Kandidat za finančnega ministra Dušan Mramor vidi priložnost za izhod Slovenije iz krize v trdnem finančnem sistemu, ki servisira gospodarstvo in prebivalstvo
Kandidat za finančnega ministra Dušan Mramor vidi priložnost za izhod Slovenije iz krize v trdnem finančnem sistemu, ki servisira gospodarstvo in prebivalstvoSTA

LJUBLJANA > Mramor vidi priložnost za izhod Slovenije iz krize v trdnem finančnem sistemu, ki servisira gospodarstvo in prebivalstvo. Prva prioriteta v teh zapletenih razmerah bi namreč morala biti ekonomska osamosvojitev, kar pa lahko dosežemo le s konkurenčnim gospodarstvom, je dejal pred člani odbora DZ za finance.

"Gospodarstvo je šibko, a če bi to ustrezno podprli, imamo možnost izhoda iz krize," je na današnjem zaslišanju pred člani odbora DZ za finance in monetarno politiko dejal Mramor, ki je finančni minister že bil med letoma 2002 in 2004.

“Razmere so resne”

Da pa bi lahko gospodarstvo raslo in bi imeli visoko zaposlenost, so po Mramorjevih besedah ključna makroekonomska ravnovesja. Vendar pa je Slovenija že drugo leto v procesu srednjeročnih makroekonomskih neravnovesij, je spomnil ter kot najbolj problematična neravnovesja izpostavil tista, ki se nanašajo na javne finance, finančni trg in trg dela.

Pri takih neravnovesjih je običajno, da gospodarstvo ne more rasti, zato smo bili v preteklih letih priča nizki ali pa negativni gospodarski rasti. S tega vidika so razmere po njegovih besedah zelo zapletene.

"Razmere so resne. Manevrskega prostora za razna politična preigravanja in blokade ni," je opozoril Mramor, ki bo, če bo potrjen za finančnega ministra, vodil restriktivno fiskalno politiko. Ko spravimo javnofinančni primanjkljaj pod zahtevane tri odstotke BDP, se mora namreč začeti zniževanje dolga pod 60 odstotkov BDP. Torej moramo zmanjševati javne izdatke, namesto da bi jih povečevali in imeli stimulativno fiskalno politiko, je pojasnil.

"Fiskalna politika bo žal morala biti restriktivna," je ponovil ter kot najpomembnejša vira povečanja javnofinančnih prihodkov izpostavil bolj učinkovito delovanje Finančne uprave RS in gospodarsko rast. Prihranke pa po drugi strani vidi predvsem v zmanjšanju neracionalnega trošenja.

Priložnosti vidi v privatizaciji

Ali bo potreben rebalans letošnjega proračuna, Mramor še ne želi napovedovati. Treba je počakati na najnovejše ocene, je pojasnil. Ima pa Slovenija le še mesec časa za pripravo predloga proračuna za leto 2015. Napovedal je tudi pripravo zakona o fiskalnem pravilu.

Lastniškega kapitala Mramor v Sloveniji ne vidi, zato vidi priložnosti v privatizaciji. Prodaja 15 podjetij, ki je bila sprejeta v DZ, se mora po njegovih besedah nadaljevati, a mora biti dobro vodena, upoštevati je treba tudi strateški premislek. Tudi brez spodbujanja neposrednih tujih investicij ne bo šlo.

Glede organizacije dela pa je Mramor napovedal, da se bo takoj lotil vzpostavitve analitskega oddelka na finančnem ministrstvu.

Mramor bi se moral nocoj ob 19. uri predstaviti tudi pred člani komisije DZ za nadzor javnih financ, vendar so iz poslanskih skupin koalicije že sporočili, da se njihovi poslanci seje ne bodo udeležili, ker da jo je predsednik komisije Andrej Šircelj (SDS) sklical v nasprotju s poslovnikom. Ta določa, da se kandidati za ministre predstavijo pred matičnim delovnim telesom, medtem ko je komisija za nadzor javnih financ le zainteresirano delovno telo. Seja komisije je zdaj prestavljena na ponedeljek.

STA