Mramor optimističen glede rebalansa proračuna

Slovenija
, posodobljeno:

Predlog rebalansa proračuna za letos je pripravljen, predlog rebalansa proračuna za prihodnje leto pa je dobro na poti, je danes v pogovoru v okviru mednarodne konference FDI Summit v Ljubljani poudaril minister za finance Dušan Mramor. Kot je dodal, je optimističen, veselijo pa ga tudi ugodni gospodarski trendi.

Ljudi ne želi strašiti z odpuščanjem v javnem sektorju - znižati je treba le izdatke. Če se s sindikati ne bodo mogli dogovoriti o znižanju plač, pa bo vendarle prišlo do znižanja števila javnih uslužbencev, je povedal danes Dušan Mramor
Ljudi ne želi strašiti z odpuščanjem v javnem sektorju - znižati je treba le izdatke. Če se s sindikati ne bodo mogli dogovoriti o znižanju plač, pa bo vendarle prišlo do znižanja števila javnih uslužbencev, je povedal danes Dušan MramorSTA

LJUBLJANA > Mramor je na pogovor prišel neposredno s seje vlade, kjer so potekali proračunski pogovori. Kot je pojasnil, se z rebalansi proračunov za letošnje in prihodnje leto ukvarjajo od prvega dne nastopa funkcij. Ob tem se je pošalil, da sploh ne ve več, kateri dan je.

Po ministrovih besedah so predlog rebalansa proračuna za letos že zaprli, tako da se zdaj ukvarjajo z rebalansom proračuna za prihodnje leto. Sam je optimističen, da jim bo uspelo doreči ukrepe, s katerimi bodo primanjkljaj spravili pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), kar je zgornja meja po paktu stabilnosti in rasti.

Slovenija bo sledila evropskim pravilom

Kljub temu, da mnogi menijo, da je fiskalna politika EU napačna, bo Slovenija sledila evropskim pravilom. "Za to se je odločila Evropa in mi moramo biti del tega," je ocenil.

Ukrepi za uravnoteženje javnih financ v Sloveniji bodo sicer vezani na vsa ministrstva, ves javni sektor, vse, ki uporabljajo javni denar, je pojasnil.

Ob tem je izrazil zadovoljstvo nad trendi, ki kažejo, da bo imela država letos dvoodstotno rast BDP, da se brezposelnost niža in zaposlenost viša. Vse to za proračun predstavlja olajšanje, je spomnil.

Mramor priložnosti za nadaljnjo krepitev gospodarstva v Sloveniji vidi v krepitvi zasebne potrošnje, ki pa je zelo občutljiva na strah pred zviševanjem brezposelnosti.

Ljudi ne želi strašiti z odpuščanjem v javnem sektorju - znižati je treba le izdatke

Skladno s tem ljudi ne želi strašiti z odpuščanjem v javnem sektorju - znižati je treba le izdatke. Če se s sindikati ne bodo mogli dogovoriti o znižanju plač, pa bo vendarle prišlo do znižanja števila javnih uslužbencev, je nakazal in dodal, da preučujejo tudi ukrepe za povečanje učinkovitosti javnega sektorja, tako da bo ta bolj učinkovit.

Druga velika priložnost za Slovenijo so investicije, ki se v zadnjem času krepijo predvsem na krilih evropskih sredstev. "Rast investicij in potrošnje, nevtralni javni sektor in tradicionalno močan izvoz lahko vodijo do rasti," je poudaril minister.

Ne bo dovolil zvišanja davkov

Zavezal se je tudi, da ne bo dovolil zviševanja davkov. Poleg tega si v prihodnje želi zmanjšati obremenitev najbolj inovativnih, prizadevnih in produktivnih zaposlenih. Na vprašanje, ali je uvedba socialne kapice še mogoča, je odgovoril, da je trenutno ni na mizi, da pa bo prihodnje leto. Z njo želi zajeziti beg možganov.

Mramor je napovedal še nadaljnji boj zoper administrativne ovire. Kot je izpostavil, je minister za javno upravo Boris Koprivnikar že oblikoval seznam 200 ukrepov, ki jih bodo zdaj preučili.

Kot eno najbolj problematičnih področij je izpostavil področje pridobivanja gradbenih dovoljenj. To se v vseh primerjavah slovenskega gospodarstva z drugimi izkazuje kot izjemno problematično. Mramor je tako napovedal stimulativni paket za lokalne oblasti, da bi bilo tem v večjem interesu razvijanje gospodarstva na njihovem območju.

Spregovoril je še o privatizaciji, ki jo po njegovi ocen ljudje sedaj razumejo povsem drugače kot prej. "Ljudje razumejo, da vlada ne more zagotoviti lastniškega kapitala podjetjem," je ocenil.

Privatizacija po njegovih besedah namreč ni potrebna le zaradi znižanja javnega dolga, saj bo to znižanje zanemarljivo, temveč zato, da bodo podjetja dobile lastnike, ki jim bodo priskrbeli kapital, jim omogočili rast. Na ta način se bo tudi odprlo slovensko gospodarstvo.

Sredstva od kupnin bodo sicer v manjšem delu namenjena tudi demografskemu skladu in zdravstvenemu sistemu.

Pogovor sta vodila nekdanji direktor podjetja McKinsey & Company Peter Kraljič in glavni urednik Slovenia Times Tilen Majnardi.

STA