Mramor predstavil predloge rebalansa proračuna

LJUBLJANA > Razprava socialnih partnerjev bo prihodnjo sredo. Delodajalci so sicer že danes opozorili pred obremenjevanjem gospodarstva, sindikati pa pred varčevanjem.

Predsedujoči ESS, sicer predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), Branko Meh je na novinarski konferenci po seji v Ljubljani povedal, da je minister Dušan Mramor socialne partnerje danes seznanil s predvidenimi ukrepi, a bo prava razprava stekla šele prihodnji teden.

Kot predstavnik delodajalcev je opozoril, da se z nekaterimi načrti vlade strinjajo. Pozdravil je predvsem to, da naj bi bilo prihodnje leto za investicije v proračunu na voljo 1,5 milijarde evrov. “Pričakujemo, da bodo investicije take, da bodo pomagale zagnati slovensko gospodarstvo,” je dejal. Zavzel se je tudi za racionalizacijo stroškov v javnem sektorju.

Antauer: Gospodarstvo ne bo zdržalo dodatne obremenitve

Se pa v OZS bojijo dodatnih obremenitev gospodarstva. V tej luči je bil Meh oster zaradi predvidenega zvišanja stopnje davka na finančne storitve in davka na zavarovalne posle, ki bo prineslo “višje stroške poslovanja, kar bi dodatno poslabšalo položaj slovenskega gospodarstva”. Kritičen je bil tudi zaradi znižanja olajšav pri plačevanju taks za izpuste ogljikovega dioksida. “Pri teh obremenitvah ne bomo konkurenčni na tujih trgih,” je posvaril.

Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS pa je po seji v sporočilu za javnost sporočila, da odločno nasprotuje vladnemu predlogu za uvedbo trošarin na sladkor in dodatke v pijačah, ki da je diskriminatoren do proizvajalcev sladkih brezalkoholnih pijač in nima nikakršnih zdravstvenih učinkov na ljudi. Trošarine naj bi prizadele slovenske pridelovalce in vzpostavile novo oviro pri razvoju podeželja in doma pridelane hrane oziroma pijače.

Tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Slovenije Igor Antauer je na novinarski konferenci izpostavil, da je “sila pomembno, da jasno povemo, da gospodarstvo ne bo zdržalo dodatne obremenitve”. To tudi ne bo dobro za proračun in socialno državo, je pristavil.

Jeklarstvo že zdaj obremenjeno

Skrbijo ga predvidene spremembe na področju okoljskih dajatev. Slovensko jeklarstvo je že zdaj preveč obremenjeno, glede na to, da deluje tudi globalno, pa se lahko zgodi, da se bo sesulo samo vase, kar bo imelo za posledico še višjo brezposelnost in še nižjo zasebno potrošnjo, je ponazoril.

Nič drugače ni v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Tudi GZS namreč nasprotuje vsem tistim ukrepom, ki bodo predvidoma dodatno obremenjevali gospodarske subjekte. “Vemo, da je situacija vse manj kot rožnata in da nam tudi v prihodnjih letih kaže sorazmerno slabo,” je po seji dejala izvršna direktorica za socialni dialog pri zbornici Tatjana Čerin. Nujno pa je denimo z večjo preglednostjo in učinkovitostjo ter zagonom gospodarstva storiti korake naprej, je menila.

Izvršna sekretarka pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreje Poje je bila do vladnih predlogov na novinarski konferenci še bolj kritična. Kot je povedala, so sindikati pričakovali, da bo končno prišlo do sprememb in prehoda od politike varčevanja k politiki spodbujanja investicij in potrošnje, ustvarjanja novih delovnih mest in zagona gospodarske rasti, a se to ni zgodilo.

Zategovanje pasu na pamet

Slovenija po njenih besedah ostaja pri zategovanju pasu, pri čemer varčevanje ne poteka sistemsko, temveč po “teoriji najmanjšega napora” oziroma “na pamet”, “počez se še vedno jemlje vsem”. “Najraje se posega v plače in dodatke vojakov, gasilcev in medicinskih sester, kjer se ne da več kaj vzeti”, je povedala. Posledica bo še večja uravnilovka, “kmalu bomo vsi na minimalni plači”, je posvarila.

Spomnila je še, da imata v Sloveniji že zdaj dve tretjini zaposlenih nižjo plačo od povprečne in da se realno plača znižuje že štiri leta. Prav tako se povečuje stopnja tveganja revščine.

Sama prostor za uravnoteženje proračuna vidi v črpanju evropskih sredstev, nepobranih davkih, visokem številu agencij, zaradi katerega se delo podvaja, prekomernem številu občin, ki se niso sposobne same financirati ipd. Prav tako naj bi bil kapital zdaj podpovprečno obremenjen.

S tem se je po seji strinjal tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič. Prepričan je, da vlada s predlaganimi ukrepi še naprej “izjemno ščiti interese kapitala”. “Namreč prav kapital bi moral prispevati več k funkcioniranju države. Vlada ne bi smela imeti težišča na izdatkih, klestiti pravic delavcev, temveč bi morala dati neizmerno večji, močnejši poudarek na prihodke,” je ocenil.

Na področju šolstva odpuščanja?

Predlagani proračunski ukrepi, med katerimi je triodstotno zmanjšanje mase plač za javne uslužbence v prihodnjem letu, sicer že nakazujejo hud konflikt v javnem sektorju.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je po seji izpostavil, da so danes znova opozorili na ukrepe, ki jih je vlada predstavila kot ukrepe v proračunu za 2015, ki pa niso del pogajanj. Na področju izobraževanja se povečujejo normativi, kar pomeni odpuščanje, je dejal. Po njegovih besedah so opozorili, da mora to postati predmet pogajanj. V nasprotnem primeru bodo “padli pod raven, ki je bila vzpostavljena že v letu 2012”.

Finančni minister izjav po seji ESS ni dal, prav tako ne drugi prisotni ministri.

STA