Mramor: V dogovoru o Grčiji je veliko pogojnikov

BRUSELJ > “Zagotovo sam dogovor ni dokončen. Veliko pogojnikov je v samem dogovoru, predvsem na strani dejavnosti in dejanj Grčije,” je ocenil minister Dušan Mramor.

To stanje prinaša po Mramorjevih besedah tveganja. Prvo tveganje je, ali bo Grčija izpolnila zahtevne zaveze do srede in nato še ves seznam zavez za ukrepanje v prihodnosti. “To bo prvi test, kako resna je Grčija v svoji nameri, da izpolni svoje obveznosti,” je opozoril.

Odstopanja od teh zelo težkih in resnih zavez Grčije bi lahko po ministrovem mnenju povzročile, da parlamenti ali posamezne članice območja evra ne bi sprejele odločitve niti o začetku pogajanj o tretjem programu pomoči.

Potem pa pride še druga faza: kaj bo v memorandumu na koncu vse zahtevano in ali bo Grčija na to pristala. “To je drug kamen, na katerem se bo dokončna odločitev oblikovala,” je dejal.

Slovenija se bo tako v prvi fazi procesa, torej pri odločanju o začetku pogajanj, kot v drugi fazi, pri potrjevanju samega programa, posvetovala s parlamentom, čeprav to ne v prvem ne v drugem primeru formalno ni potrebno, je poudaril finančni minister.

“Čeprav gre za nov program, je pravna interpretacija takšna, da je Slovenija ob ustanovitvi ESM že sprejela odločitev v parlamentu, tako da nova odločitev o tem programu formalno v parlamentu ni nujna,” je povedal.

O sodelovanju Slovenije v tretjem programu pomoči za Grčijo je minister pojasnil, da neposredno ne bo šlo za dvostranske odnose z Grčijo, ampak za odnos preko sistema evropskega stabilizacijskega mehanizma ESM, ki ima 500 milijard evrov posojilne zmožnosti.

V tem okviru bo lahko ESM pridobil sredstva na finančnih trgih in jih nato pod določenimi pogoji posodil Grčiji. “To ne vpliva na neposredno izpostavljenost Slovenije, vpliva pa na posredno izpostavljenost preko sistema ESM, katerega članica in solastnica smo,” je pojasnil minister.

Slovenija je v pogajanjih vseskozi zastopala stališče, da je treba pri nadaljnji pomoči Grčiji upoštevati njeno veliko izpostavljenost do države z vidika deleža bruto domačega proizvoda.

Na vprašanje, kako bo to zagotovljeno, je minister pojasnil, da je nekaj tehničnih in pravnih problemov, ki se preučujejo, in da za zdaj ne more povedati več. “Zelo jasno smo izpostavili našo željo, da je izpostavljenost oziroma solidarnost Slovenije primerljiva solidarnosti drugih članic ESM,” je poudaril.

Najnujnejše vprašanje, ki ga bo treba zdaj rešiti, je kratkoročno, premostitveno financiranje Grčije do sprejetja dogovora o tretjem programu, s katerim bo lahko država poplačala obveznosti do Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropske centralne banke (ECB) ter še nekatere druge.

Pri tem je po Mramorjevih besedah še kar nekaj problemov, v prihodnjih dneh bodo rešitve iskali strokovnjaki, člani delovne skupine članic območja evra. Najbolj se po njegovih besedah omenja številka sedem milijard, a vse je odvisno od tega, kdaj bo dosežen dokončen dogovor in kakšne bodo še potrebe.

Nujne finančne potrebe Grčije so sicer za zdaj ocenjene na sedem milijard evrov do 20. julija in dodatnih pet milijard evrov do sredine avgusta.

Obstaja podroben okviren časovni načrt korakov na dveh straneh, po katerem naj bi prvo tranšo za Grčijo sprostili okoli 17. avgusta, a Mramor je izpostavil, da so nekateri kolegi opozorili, da bodo postopki v njihovih državah verjetno terjali več časa, kot je bilo prvotno predvideno.

Med možnostmi za črpanje denarja za premostitveno pomoč Grčiji se omenja mehanizem za finančno stabilnost EFSM v sklopu proračuna EU, dobički iz obveznic v lasti ECB ali dvostranska posojila.

Minister je o možnostih dejal le, da jih je veliko, a da vsaka, ki je bila omenjena, ima svoje pluse in minuse. Odpirajo se zelo resna pravna vprašanja, ali so premostljiva ali ne, morajo opredeliti na tehnični ravni, je sklenil minister.

STA