Mufti Grabus o kurban bajramu kot priložnosti za nov začetek
V športni dvorani Slovan na Kodeljevem v Ljubljani se je zjutraj začela osrednja slovesnost ob muslimanskem prazniku kurban bajram. Bajramsko molitev je vodil mufti Nedžad Grabus, ki je v nagovoru vernikom poudaril, da je bajram čas osebnega spraševanja in kesanja, a tudi priložnost za začetek drugačnega gledanja na svet in življenja brez grešenja.
SLOVENIJA > Obdobje kurban bajrama je “čas osebnega spraševanja, kesanja in izrekanja molitve za povzročene grehe”, je v svojem nagovoru navedel Nedžad Grabus. Kot je dodal, pa je današnji dan tudi priložnost za nov začetek, “začetek drugačnega gledanja na svet, življenje brez osebnega grešenja in življenje brez grešenja proti drugim”.
Pri tem je mufti izpostavil pomen romanja oziroma odhoda na hadž, ker v sebi nosi duhovno razsežnost in željo po spremembi življenjskih navad.
“Jasno je, da ni spreminjanja življenjskih navad, če ni spremenjen lasten odnos do pogledov na svet. Vzvišeni Bog nas opozarja, da stanje enega kolektiva ali naroda ne bo spremenjeno brez lastnega napora in truda pri spremembi samega sebe,” je opozoril Grabus.
Med drugim je izpostavil pomen trdne vere, iz katere se razvija ahlak, torej skromen način življenja v odnosu z ljudmi, in edeb oziroma vzgoja, ki nas zavezuje k odgovornosti pri našem delovanju v širši družbeni skupnosti. Za Grabusa je pomembno tudi Mohamedovo sporočilo o enakosti, ki nas opominja, “da se tudi danes moramo vedno zavedati, da so vsi ljudje Božja bitja in enaki pred vzvišenim Stvarnikom”.
Ideal svetosti človeških življenj ter enakosti pri pravicah in obveznostih je težko doseči, “a se mu nikoli ne smemo odreči in nikoli ne smemo nehati govoriti o istih, enakih pravicah in obveznostih za vse ljudi na tem svetu”, je še prepričan mufti.
Po njegovih besedah so bajramski dnevi najboljša priložnost za ponovno vzpostavitev prekinjenih medčloveških povezav in odnosov ter graditev zaupanja, ki nam omogoča, da z optimizmom gradimo svet, ki bo stal na močnih temeljih, ki lahko vzdržijo vse življenjske preizkušnje.
Verniki ob prazniku pogledajo, kako bi lahko popravili, kar so morda storili slabega denimo sebi, svojim bližnjim, sorodnikom in prijateljem. Vse na tem svetu je minljivo, zato se morajo verniki zavedati svoje minljivosti in negotovosti, so opozorili v Islamski skupnosti v Sloveniji. Praznični dnevi so po njihovih besedah priložnost za kesanje in opravičilo, a tudi za radost.
Verniki se ob kurban bajramu odpravijo na romanje v sveti mesti Meka in Medina. Letošnjega romanja v Meko se po poročanju tujih tiskovnih agencij udeležuje približno dva milijona vernikov.