Mustafa Mučo Kurić, eden od izbrisanih: 20 let v getu
Dolgih šest let je trajalo, preden je Mustafa Mučo Kurić dočakal stavek “Zmagali smo”. Nekdo mu je odločitev evropskega sodišča sporočil po telefonu.
Slovenija mu mora plačati 20.000 evrov. Njemu in še Ani Mezga, Tripunu Ristanoviću, Aliji Berishi, Ilfanu Sadiku Ademiju in Zoranu Miniću. A nekako se zdi, da nekdanji koprski čevljar, ki je iz Bosne prišel v Koper leta 1965, ob osamosvojitvi Slovenije pa ležal v bolnišnici v Sežani in zatorej zamudil rok za oddajo vloge za državljanstvo, ni nič kaj vesel.
> Na kaj ste pomislili, ko ste slišali sodbo?
“Na nič posebnega. Vse je še v zraku. V rokah nimam ničesar napisanega. Ne vem, kaj bo in kaj ne bo.”
> Se bojite, da bi se kaj zapletlo?
“Eh, gospa. V današnjih časih je vse ali - ali. V Kopru imam vsaj deset prijateljev, na katere se lahko stoodstotno zanesem. V tiste, ki odločajo, pa sem popolnoma izgubil zaupanje. To govorijo moje življenjske izkušnje.”
>Mislite, da boste dočakali odškodnine?
“Tega ne ve nihče razen Boga. V Strasbourgu bi morali sodbo napisati že pred meseci. Julija lani je sodnik zatrjeval, da bo napisana v treh mesecih. Potrebovali so leto dni. Nočem, da bi nam odškodnino plačali davkoplačevalci, ampak tisti, ki si na račun domoljubja polnijo žepe. Sicer pa, koliko odškodnine bi lahko zahteval za teh 20 let, kar sem živel v getu?”
AP