Muzej - režijski obrat občine?

PRIMORSKA >Po podatkih Ajpesa je v Sloveniji 228 takšnih javnih zavodov. Na ministrstvu za javno upravo so nam pojasnili, da bodo v primeru, če bo predlagan ukrep sprejet, javni zavodi izgubili status samostojne pravne osebe, “naprej pa bo javni zavod deloval kot režijski obrat znotraj občinske uprave”. Odgovarjajo še, da bodo zaposlene v javnih zavodih prevzele občine. Poudarjajo, da izguba statusa pravne osebe za javni zavod še ne pomeni združevanja z drugimi: “Občinske uprave bodo opravljale finančno- računovodske in tehnično- organizacijske zadeve za takšne javne zavode, tak zavod pa bo še vedno imel vse organe, ki jih določa zakon (direktor, svet zavoda, strokovni svet ...)”. Na ministrstvu za javno upravo ocenjujejo, da bi s predlaganim ukrepom prihranili več milijonov evrov na leto.

Približno polovica majhnih javnih zavodov deluje na področju kulture in informiranja: julija letos jih je bilo 109. Odgovora na vprašanje, kakšno je stališče ministrstva za kulturo do ukinjanja pravne subjektivitete majhnih javnih zavodov, nismo dobili. Ministrica Julijana Bizjak Mlakar sicer meni, “da je treba vsak morebitni tovrstni predlog predhodno analizirati tudi v dialogu s tistimi, ki jih morebitni predlogi zadevajo”.

Poseg v pravice lokalne skupnosti

V primorskih občinah nad tem vladnim varčevalnim ukrepom niso niti najmanj navdušeni in ga ne podpirajo. Precej sogovornikov opozarja, da gre za poseganje v pravice lokalne skupnosti. Mestna občina Koper predloga intervencijskega zakona v delu, ki govori o ukinjanju statusa pravne osebam javnim zavodom s 15 in manj zaposlenimi, ne podpira: “Gre za povsem nesmiseln kriterij, poleg tega gre v tem primeru za neposredno poseganje v pravice lokalne skupnosti.”

Med javnimi zavodi, ki bi jih v Kopru predlagani ukrep prizadel, je le Ljudska univerza Koper, ta pa se je, tako poudarjajo na občini, s “prilagajanjem gospodarskim razmeram v naši državi v zadnjih letih razvila v uspešen javni zavod, ki kar 70 odstotkov sredstev pridobi na trgu”.

V Izoli je edini javni zavod, ki izpolnjuje omenjena merila, Mestna knjižnica Izola, ki ima 13 zaposlenih, od tega 10 redno zaposlenih in tri, ki so zaposleni projektno. “Če izolska knjižnica ne bi smela več delovati samostojno kot javni zavod, bi to nedvomno znižalo kakovost storitev, ki jih nudi našim občanom,” pravijo v izolski občini.

V škodo občin in države

Če bo interventni zakon stopil v veljavo, bodo v tolminski občini pod udarom javni zavodi Tolminski muzej, Zavod za kulturo, šport in mladino in LTO Sotočje, ki sta ga skupaj ustanovili tolminska in kobariška občina. Rafael Šuligoj, ki je odgovoren za družbene dejavnosti, pravi, da ne vedo, kako so si pripravljalci interventnega zakona zamislili prenehanje delovanja teh pravnih oseb. “Ne vem, kaj naj sploh komentiram, odločili smo se, da zadeve ne bomo pregrevali. Čakamo, kaj bo prinesel jutrišnji pos- vet skupnosti občin Slovenije.”

V kobariški občini razen LTO Sotočje nimajo javnega zavoda z manj kot 15 zaposlenimi. V bovški občini bi interventni zakon prizadel LTO Bovec. Odgovorna za družbene dejavnosti Jožica Kavs se sprašuje, kaj bo s krajevnimi skupnostmi, ki so tudi pravne osebe in same vodijo svoje računovodstvo. V Idriji se z mož- nostjo ukinitve zavodov še niso ukvarjali, saj ne verjamejo, da bi lahko prišlo do uzakonitve tovrstne neracionalnosti v škodo občin in države.

Število zaposlenih ni pravi kriterij

Nekoliko drugačen je položaj v manjšem Cerknem. tam je bivši župan Miran Ciglič večkrat predlagal ukinitev LTO Laufar kot samostojnega zavoda in njegovo pripojitev k občini za bolj učinkovito organizacijo in promocijo turizma v občini. Ker LTO životari, se bo aktualni župan Jurij Kavčič vsekakor moral odločiti, ali Laufarja kadrovsko in finančno okrepiti ali ga dejansko organizirati v okviru uprave občine. Člani sveta občine Cerkno so v minulem mandatu večkrat pred- lagali tudi združevanje določenih nalog zavodov (računovodstvo, promocija ...) v okviru občine. Prepričani pa so, da bi zgolj ukinjanje zavodov, brez poprejšnjega vsebinskega premisleka o možni bolj racionalni organiziranosti, prineslo več škode kot koristi.

V Mestni občini Nova Gorica bi interventni zakon odnesel le dva zavoda, a sta za kulturno in družabno življenje v mestu oba zelo pomembna. Gre za Kulturni dom in Mladinski center. “Če je edino merilo te vlade število zaposlenih, potem je to strel v prazno,” ocenjuje novogoriški župan Matej Arčon, ki meni, da je treba smisel obstoja zavodov presojati vsebinsko, razmisliti o njihovi učinkovitosti in poslanstvu: “Takšen interventni zakon je tudi poseg v avtonomijo lokalnih skupnosti. In nenazadnje: če država že hoče varčevati, naj začne pri sebi, naj bo vzgled.”

Če bo ukrep sprejet, ga bodo občutili domala vsi javni zavodi v piranski občini. Janja Pavšič, direktorica piranske občinske uprave pravi, da ima država seveda vso pravico sprejeti določeno odločitev, vendar ne na način, ki bi ogrozil izvajanje dejavnosti, za katere skrbijo javni zavodi. “Takšna odločitev države bi morala predvideti dovolj časa lokalnim skupnostim za pripravo in izvedbo reorganizacije,” še meni Pavšičeva, ki ocenjuje, da zakon v takšni obliki verjetno ne bo sprejet.

Marsikaj je (že) združeno

Če naj bi interventni zakon občine spodbudil ali celo prisilil, da se pri ustanavljanju javnih zavodov povežejo, vsaj na Krasu to skoraj ni potrebno. Štiri občine (Sežana, Komen, Divača in Hrpelje-Kozina), ki so nekoč sobivale v eni občini, se tudi po razdružitvi niso odločile za ustanav- ljanja vsaka svojega zavoda, temveč so večinoma ohranile skupne, četudi je usklajevanje interesov v njih težje kot v zavodu z zgolj enim ustanoviteljem. Slednje je vidno tudi pri Kraških lekarnah, v katerih sodeluje kar sedem občin.

Na Krasu so se tri občine umaknile iz (so)ustanoviteljstva Kosovelovega doma, skupno pa še vedno uspešno usklajujejo interese v Vrtcu Sežana, Zdravstvenem domu Sežana, Zavodu za gasilno in reševalno dejavnost Sežana in Kosovelovi knjižnici. Slednja je kljub temu (ali pa prav zato, ker je organizirana bolj racionalno) po številu zaposlenih “premajhna”, da bi ušla interventnemu zakonu.

“V javnih zavodih smo se vsa leta trudili ohranjati čim nižje število zaposlenih in zasledovati racional-nost,” pravi Mateja Grzetič Žerjal s sežanske občine. Zato se ne strinjajo s pred- lagano spremembo: “V primeru uveljavitve predlagane določbe, ki tudi ob združevanju javnih zavodov ne bi prinesla pomembnejših prihrankov, bi status pravne osebe izgubili za našo občino ključni za vodi s področja kulture, Kosovelova knjižnica Sežana, Kosovelom dom Sežana, Ljudska univerza Sežana, Visokošolsko središče Sežana ter Območna razvojna agencija,” dodaja Gerzetič Žerjalova.

MAKSIMILJANA IPAVEC in novinarji PN