MZEZ: Osimski sporazumi trajen mejnik v urejanju dvostranskih odnosov

LJUBLJANA > Sporazumi, podpisani 10. novembra 1975 v italijanskem kraju Osimo, so po navedbah ministrstva med najpomembnejšimi diplomatskimi dosežki v povojnem obdobju.

Njihovo veljavnost v medsebojnih odnosih sta Slovenija in Italija potrdili 31. julija 1992 z izmenjavo not, s čimer sta se obe državi zavezali k spoštovanju dogovorov, ki še danes veljajo za enega izmed temeljev mednarodnopravnih odnosov med državama.

Omogočili prve skupne infrastrukturne projekte

Kot še poudarjajo na MZEZ, so sporazumi, sklenjeni kmalu po sprejetju tako imenovane Helsinške sklepne listine, sledili načelom preseganja delitev in miroljubnega sožitja med državami, opredeljenimi v listini. Poleg dokončne ureditve poteka državne meje so bili ključnega pomena in podlaga za urejanje vprašanj obeh narodnih skupnosti - slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji. Dali so pospešek krepitvi gospodarskih stikov in omogočili prve skupne infrastrukturne projekte, ki so prispevali k razvoju obmejnih območij, kulturni izmenjavi ter poglabljanju stikov med ljudmi.

V minulih desetletjih sta Slovenija in Italija postopoma gradili medsebojno zaupanje in presegali ovire v dobrobit obeh narodov, narodnih skupnosti in prebivalstva na obeh straneh meje. Državi danes razvijata uspešne projekte na gospodarskem, znanstvenem, kulturnem in drugih področjih, ki bogatijo obe družbi.

Najlepši izraz dosežene ravni v odnosih med državama od sklenitve osimskih sporazumov pa je po navedbah ministrstva letošnja prva čezmejna Evropska prestolnica kulture, ki sta jo skupaj zasnovali in uresničili Nova Gorica in Gorica. "Na projekt smo v obeh državah upravičeno ponosni," so še zapisali v današnjem sporočilu za javnost.