Na avstrijski meji s Slovenijo novi registracijski centri za begunce

LJUBLJANA > “Koroška policija se že tedne pripravlja na morebitno migrantsko situacijo, kot jo poznamo iz prejšnjega leta. Trenutno sicer ni nobenih indicev, da se bo tu kmalu kaj spremenilo, a ta čas izkoriščamo za naše priprave,” je danes povedal tiskovni predstavnik policije avstrijske Koroške Rainer Dionisio. “Ne gre za nič drugega kot za pripravljalni ukrep na situacijo, za katero upamo, da je nikoli ne bo,” je dodal.

Na omenjenih treh mejnih prehodih so tako kot še na nekaterih prehodih na meji z Italijo pred štirimi tedni začeli postavljati šotore in druge objekte za registracijo migrantov, v teh dneh pa vgrajujejo še tehnično opremo.

“Priprave vključujejo samo gradnjo infrastrukture, ki pa še ne bo dana v uporabo,” je poudaril Dionisio. “Aktivacija je odvisna od razmer. Trenutno ni za to nobene potrebe,” je dodal. Zgrajene strukture bodo uporabili samo, če bodo soočeni s podobnim položajem kot konec lanskega in na začetku letošnjega leta.

Dionisio: Pomisleki glede ograje so odveč

Dionisio je še poudaril, da najnovejši ukrepi na meji nikakor niso rezultat morebitnega nezaupanja slovenskim oblastem, saj so pretekle izkušnje pri obravnavi beguncev pokazale zelo dobro sodelovanje. “To počnemo samo za primer, če bo begunski tok premočan,” je pojasnil. Po njegovih besedah so odveč tudi pomisleki glede načrtovane ograje. “Tu ne gre za več kilometrov ograje, temveč samo za nekaj metrov v obe strani mejnega prehoda, da preprečimo nenadzorovane prehode meje,” je povedal. “Radi bi zagotovili, da je čisto vsak človek, ki pride k nam, identificiran in registriran. To ni pomembno le za Avstrijce ampak za celotno Evropo,” je dodal.

Za ograjo na avstrijskem Koroškem zaenkrat še pripravljajo dokumentacijo in preučujejo možnosti njene postavitve, zato je še niso začeli postavljati. “To so samo načrti, ki jih delamo zdaj, ko je mir, da bomo takrat, ko bomo morda to res potrebovali, pripravljeni. Postavili jo bomo šele takrat, ko bo prišlo do resnične eskalacije begunske krize,” je pojasnil.

Tako imeneovani registracijski centri na mejnih prehodih so namenjeni sprožitvi uradnih postopkov že takoj ob prihodu beguncev oziroma prosilcev za azil na mejo. Tu naj bi jim pregledali dokumente in prtljago, preverili njihove podatke, jih registrirali in podobno.

Ograja, kontejnerji in šotori

Takšen sistem mejnega nadzora so na začetku tega leta uvedli v Šentilju, ki je bil ob takratnem begunskem valu glavna vstopna točka iz Slovenije v Avstrijo. Ograja, kontejnerji in šotori tam še vedno stojijo, a niso v uporabi, saj od začetka marca niso zabeležili prihodov novih migrantov. “Jih je pa mogoče vsak trenutek aktivirati,” je povedal tiskovni predstavnik policije avstrijske Štajerske Fritz Grundnig.

Ob slovenski meji z avstrijsko Štajersko po njegovih besedah zaenkrat ni predvidenih kakšnih sprememb. Aktivnosti so torej osredotočene na mejo vzdolž avstrijske Koroške, kjer je kot morebitna glavna vstopna točka predviden mejni prehod Karavanke. Vič in Holmec naj bi prišla v poštev samo kot razbremenitev Šentilja in Karavank oziroma če se bo sem preusmeril begunski tok.

Strog nadzor avstrijske meje je od letošnjega leta usmeritev vladajoče koalicije med socialdemokrati in ljudsko stranko, ki je tudi omejila število novih prosilcev za azil.

STA