Na Bledu o migracijah

BLED > Tovrsten celovit pristop pričakuje predvsem malteški zunanji minister Carmelo Abela. Izpostavil je, da čeprav Malta zapira svoje meje pred migranti, ki prečkajo Sredozemsko morje, bi bilo morda na migracije gledati tudi kot na priložnost za ohranjanje gospodarske rasti v Evropi.

Opisal je sicer, da imajo v njegovi državi precejšnje probleme, saj so doslej veljali za državo, iz katere so se ljudje izseljevali, zdaj pa postajajo ciljna država. Letos so sprejeli že približno 1800 migrantov, kar je glede na nekaj manj kot pol milijona prebivalcev velika številka, je dejal in dodal, da Malta ne more reševati migrantske krize sama.

Različni vzroki za odhajanje ljudi iz njihovih domačih okolij

Vendar pa gre predvsem za evropski “notranji” problem, kaj storiti z migranti, ki so že prišli v Evropo in kako si porazdeliti bremena. “Zunanjepolitično” je EU bolj enotna - skuša reševati krizo že v državah izvora, jim pomagati in tako preprečevati odhajanje ljudi, je še dejal Arbela.

Vzroki za odhajanje ljudi iz njihovih domačih okolij so različni, od varnostnih, ko ljudje bežijo iz konfliktnih območij, do povsem ekonomskih, ko ljudje iščejo boljše priložnosti, so še ugotavljali udeleženci panela.

Nekdanja avstrijska zunanja ministrica Karin Kneissl, zdaj neodvisna analitičarka, je opisala svojo izkušnjo iz Angole, kjer so v času gospodarske krize v Evropi delo našli številni prebivalci evropskih držav, zlasti Portugalske. Po padcu cen nafte na svetovnem trgu pa se je pot obrnila.

Demografska eksplozija

Podobno je tudi z migranti iz držav Jugovzhodne Azije, ki so delali v zalivskih državah, zdaj pa iščejo priložnosti dlje na zahodu, je še menila Kneisslova. Problem Azije in tudi Afrike pa je predvsem demografska eksplozija, je še poudarila. “Konflikte je mogoče prekiniti, rešiti, težje pa je omejevati demografijo ali zagnati gospodarstvo,” je dejala.

Pri vsem skupaj pa se je zavzela predvsem za več resnega dialoga med vsemi akterji v migrantski zgodbi. Kot je dejala, je bila kot ministrica šokirana, ker so na zasedanjih predvsem govorili o lastnih stališčih, ne pa oblikovali skupna.

Da je treba bolj prisluhniti ljudem, predvsem pa razširiti obzorja, se je zavzel kardinal Peter Kodwo Appiah Turkson. Migracije niso le statistika, gre za ljudi in torej za humanitarno vprašanje, je poudaril visoki predstavnik Vatikana. Tudi sam se je zavzel za reševanje problemov pri vzrokih. “Treba bi bilo zapreti pipo, ne le vseskozi brisati tla,” je ponazoril.

Dolgotrajno reševanje postopkov

Evropa ima pri reševanju migrantske problematike probleme predvsem pri dolgotrajnih birokratskih postopkih reševanja prošenj za azil, je pojasnila direktorica Evropskega azilnega podpornega urada Nina Gregori. Njen urad sicer ponuja državam potrebno pomoč in je pri tem po njenih besedah zelo konkreten in uspešen, vendar pa brez solidarnosti med članicami težav ne bo mogoče učinkovito reševati. Dolgotrajno reševanje postopkov pa daje krila skrajnim politikom, je opozorila Gregorijeva.

Predstavnica bruseljskega think tanka Friends of Europe Shada Islam je sicer opozorila, da so skrajni politiki “ugrabili razpravo o migracijah”. Malteški minister je ob tem dodal še, da se jih niti ne bi smelo imenovati “populisti”, ampak skrajneži.

Islamova se je vprašala še, zakaj mora biti humanitarce “sram, da imajo srce”, da so humani. Menila je, da politiki, kot so Donald Trump ali pa Matteo Salvini, s svojimi izjavami zgolj podžigajo strahove. “A z udarjanjem po mizi se stvari redko rešujejo,” je menila in opozorila, da gre pri migracijah za kompleksno vprašanje, ki potrebuje kompleksne, ne pa enostavne odgovore.

Odpreti možnosti legalnih poti za migracije

Matteo Villa z italijanskega instituta za mednarodne odnose, je pozval predvsem k racionalnim analizam. “Potrebujemo hladnokrvno analizo dejstev,” je dejal. Nakazal je, da morda povsem logična sklepanja niso pravilna. Kot ideja, da bolj ko se rešuje migrante na morju, bolj se ti odločajo za to nevarno pot. Kot je dejal, študije, ki jih pripravljajo, tega ne potrjujejo.

So se pa govorci strinjali, da bi morala Evropa predvsem odpreti možnosti legalnih poti za migracije, da se torej migranti ne bi podajali na nevarne poti, ampak bi recimo že v svoji domači državi zaprosili za možnost odhoda v Evropo.

Iz občinstva se je med drugim oglasila regionalna predstavnica Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) za Srednjo Evropo Montserrat Feixas Vihe, ki je opozorila, da se ne sme kar enačiti migrantov in beguncev. Slednji “migrirajo”, ker so v lastni državi preganjani. In države so jim dolžne zagotoviti zaščito. Brez spoštovanja teh pravil niti ni mogoče postati članica, je poudarila.

Sta