Na Bledu v ospredju begunska kriza

BLED > Sodelujoči na uvodnem panelu voditeljev na temo Novi svetovni red - spopad ali partnerstva so se strinjali, da je migrantska kriza eden največjih izzivov, s katerimi se v tem trenutku sooča Evropa. Ob tem so se zavzeli za hitro ukrepanje in solidarnost med evropskimi državami.

Srbski premier Aleksandar Vučić je okrcal EU in nekatere države članice glede soočanja z migrantsko krizo. “Smo bolj evropski pri vprašanju migracij kot nekatere članice EU,” je zatrdil.

Kot je dejal, Srbija ni postavila ograje na meji z Makedonijo, čeprav bi imela od tega morda celo gospodarske koristi, medtem ko je Madžarska to storila na meji s Srbijo, na kar se v Bruslju niso odzvali. V članici EU Grčiji ne registrirajo beguncev, temveč jim dovolijo, da gredo naprej v Makedonijo in Srbijo, je navedel.

Poudaril je, da v Srbiji niso vajeni stokati, kot v nekaterih evropskih državah, in da mora vsak prevzeti svoj del odgovornosti.

Slovenski predsednik Borut Pahor je v razpravi zagovarjal sistem kvot za migrante, ki so ga nekatere države članice EU zavrnile. Po njegovih besedah se v tem trenutku migrantskega vprašanja ne lotevamo na ustrezen način. Sam v migrantski krizi ne vidi priložnosti, temveč realnost, vendar je problem po njegovem mnenju rešljiv.

Pahor je še dejal, da mednarodna skupnost trenutno ustvarja več problemov kot rešitev, razlog za to pa je v pomanjkanju vodenja.

Luksemburški premier Xavier Bettel pa je poudaril, da se moramo zavedati, da so množične migracije posledica dogajanja v preteklosti, pri čemer je omenil ameriški napad na Irak, posredovanje v Libiji in druga krizna žarišča.

Kot je dejal, ves čas poslušamo pozive, da je treba nekaj narediti za rešitev te krize, vendar pa se EU doslej ni uspelo dogovoriti za konkretne ukrepe. Solidarnost ni samo za eno, dve ali tri države je poudaril Bettel, ki v migracijah vidi tudi priložnost za Evropo.

Tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je izpostavila pomen solidarnosti in razdelitve bremena med evropskimi državami. Zagotovila je, da na Hrvaškem ne bodo gradili ograj in zidov, vendar pa morajo pripraviti zmogljivosti in lokalne skupnosti na morebiten prihod večjega števila migrantov.

Po njenih besedah je treba na vprašanje migracij gledati bolj široko in rešiti težave pri njihovem izvoru - v državah, od koder prihajajo migranti in begunci.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk pa je poudaril, da je Evropa tako privlačna za ljudi od drugod zato, ker je sekularna, stabilna in strpna in ni obremenjena z ideologijami, nacionalizmom in totalitarizmi. Po njegovih besedah je Evropa v tem trenutku še vedno najboljši kraj na svetu, sicer ni popolna, a nam gre vseeno bolje kot katerikoli drugi regiji na svetu. Če bomo negovali svoje vrednote, nam bo uspelo rešiti tudi trenutno krizo, je prepričan Tusk.

Premier Miro Cerar je v nagovoru ob odprtju foruma opozoril, da je letošnje leto eno najbolj kompleksnih in nestabilnih v zadnjih desetletjih, tako v Evropi kot tudi na globalni ravni. Med drugim je spomnil na moderno obliko terorizma, migracije, nestabilne razmere v Ukrajini in globalne spremembe.

“Današnji svet je tako medsebojno odvisen, da stalnih in vzdržnih rešitev ne moremo najti z izolacionizmom, poveličevanjem nacionalnih interesov ali vsiljevanjem volje drugim. Bolj kot kdajkoli potrebujemo partnerstva, da bi našli kompromis in rešitve, ki bodo sprejemljive za vse,” je poudaril.

Odgovornost voditeljev je, da najdejo rešitve. “Najti pa moramo tudi način, kako ljudem primerno pojasniti, da lahko pozitivni učinki sodelovanja prevladajo nad negativnimi, da gradnja ograj nikoli ne more biti vzdržna rešitev, da je prednost imeti prijatelje in da je dogovorjena načela, pravila in zaveze treba spoštovati,” je dejal.

Erjavec pa je dejal, da je BSF v minulih desetih letih prispeval k spoznavanju novih prijateljev in partnerjev, zato želijo letošnji jubilejni forum posvetiti partnerjem in partnerstvom. Tudi on je spomnil, da se svet sooča s številnimi težavami in odprtimi vprašanji, npr. z migracijami. “Nobenega od teh vprašanj ne moremo nasloviti brez močnega in učinkovitega mednarodnega partnerstva,” je dejal.

Predsednika Slovenije in Hrvaške, Pahor in Grabar-Kitarovićeva, sta ob robu BSF predsedniku Evropskega sveta predala pismo, v katerem predlagata sklic vrha EU skupaj s predstavniki držav članic procesa Brdo, na katerem bi obnovili zavezo k širitveni perspektivi za države Jugovzhodne Evrope.

Pahor in Grabar-Kitarovićeva v pismu, ki sta ga podpisala v nedeljo na neformalnem srečanju v Alpbachu, poudarjata, da je regija “nepogrešljiv del evropskega projekta”, za kar se zavzema tudi pobuda proces Brdo, ki so se ji v zadnjih letih pridružile še Nemčija, Francija in Avstrija.

Migrantska kriza je bila tudi glavna tema srečanja premierja Cerarja in predsednika Evropskega sveta Tuska pred začetkom BSF. Zunanji minister Erjavec pa je imel ob robu foruma vrsto dvostranskih srečanj. Med drugim se je sestal z zunanjim ministrom BiH Igorjem Crnadakom, katarskim zunanjim ministrom Halidom bin Mohamedom al Atijahom in državno ministrico na britanskem zunanjem ministrstvu, baronico Anelay.

STA