Na COP26 po oceni ministrstva dosežen pomemben napredek, a potrebna nadaljnja prizadevanja

Slovenija
, posodobljeno:

Na podnebni konferenci COP26 v Glasgowu je bil dosežen pomemben napredek, a za dosego cilja omejitve segrevanja ozračja za 1,5 stopinje Celzija bodo potrebna nadaljnja prizadevanja, so sporočili z okoljskega ministrstva. Minister Andrej Vizjak je zadovoljen, da je slovensko predsedstvo lahko prispevalo k skupnemu rezultatu.

Okoljski minister Andrej Vizjak
Okoljski minister Andrej VizjakSTA

LJUBLJANA > Kot so po konferenci sporočili z ministrstva za okolje in prostor, se je podnebna konferenca zaključila s pogajanji ministrov, ki so skušali doseči soglasje o novih ali posodobljenih nacionalno določenih prispevkih in dolgoročni podnebni strategij, o časovnih okvirjih in o pravilih za mednarodne ogljične trge ter pravilih glede transparentnosti pri poročanju.

V končni izjavi so se države zavzele za okrepljeno ukrepanje na področju blaženja v trenutnem ključnem desetletju, saj bo za dosego cilja 1,5 stopinje treba zmanjšati emisije ogljikovega dioksida za 45 odstotkov do leta 2030, v primerjavi z letom 2010.

Na rezultat podnebne konference v Glasgowu se je prek twitterja odzval tudi predsednik republike Borut Pahor. Zapisal je, da je dogovor dokazal, da je dialog o tako pomembni temi mogoč. A predstavlja šele začetek, zdaj morajo besede postati dejanja, je pozval.

"Zdaj je bil čas, da sprejmemo pogumne in odgovorne odločitve za ukrepanje - v dobro tega planeta in mladih generacij. Pripravljeni smo nadaljevati svoje delo," je ob tem poudaril Andrej Vizjak. Kot je pojasnil, se je slovensko predsedstvo na pogajanjih zavzemalo za sprejetje celovitega in uravnoteženega izida za zagotovitev napredka v dobro vseh.

"Ne moremo pričakovati, da bodo vsa odprta vprašanja rešena v Glasgowu, nekatera bodo ostala na dnevnem redu prihodnjih pogajanj. Odgovornost za doseganje ciljev pariškega sporazuma pa je skupna zaveza vseh nas," je dejal. Storiti je treba vse, kar je v naši moči, da se bistveno povečajo podnebne ambicije.

Na ministrstvu so posebej izpostavili ambicijo za blažitev podnebnih sprememb, saj je treba že v tem desetletju močno zmanjšati globalne emisije toplogrednih plinov, če želimo, da bo cilj 1,5 stopinje Celzija še vedno dosegljiv.

"Vsak mora prevzeti svoj del odgovornosti in tako zagotoviti, da bodo naša skupna prizadevanja učinkovita," je poudaril in dodal, da EU opravlja svoj del nalog in pri tem spomnil na paket Pripravljeni na 55.

EU si je v pogajanjih prizadevala zagotoviti visoke ambicije na vseh področjih, pri čemer se je sklicevala na znanost, pozivala k ambicioznim nacionalno določenim prispevkom in strategijam za dosego ničelnih neto emisij do sredine stoletja. Izpostavljala je tudi nujnost povečanja podnebnega financiranja za pomoč državam v razvoju.

“Dober napredek” pri finančnih vprašanjih

Glede finančnih vprašanj je bil po oceni ministrstva dosežen "dober napredek". Tako so se številne razvite države na koncu zavezale, da bodo svoje finančne prispevke za države v razvoju povečale. S tem naj bi bil cilj 100 milijard ameriških dolarjev letno v predvidoma naslednjih letih dosežen, so ocenili.

Države, ki še niso posredovale svojih novih ali posodobljenih nacionalno določenih prispevkov in dolgoročnih podnebnih strategij, so bile na konferenci pozvane, da to storijo najkasneje do naslednje podnebne konference. Prav tako so bile vse podpisnice sporazuma pozvane, da okrepijo svoje nacionalno določene prispevke do konca prihodnjega leta, skladno s ciljem pariškega sporazuma in zadnjimi znanstvenimi ugotovitvami. Tako je bil sprejet dogovor o sklicu letnega ministrskega srečanja glede krepitve podnebne ambicije do leta 2030.

V Glasgowu pa so bile dosežene tudi okrepljene zaveze. Indija se je zavezala, da bo dosegla podnebno nevtralnost do leta 2070 in 50 odstotkov obnovljivih virov energije do leta 2030. ZDA pa so sprejele dolgoročno podnebno strategijo za podnebno nevtralnost.

Zaključena je bila tudi knjiga pravil za implementacijo pariškega sporazuma. V tem okviru so bili sprejeti še zadnji manjkajoči elementi - časovni okvirji za nacionalno določene prispevke, pravila za mednarodne ogljične trge in pravila glede transparentnosti pri poročanju.

Obenem je bila sprejeta tudi globalna zaveza za metan, s katero so se države podpisnice zavezale, da bodo zmanjšale emisije metana za 30 odstotkov do leta 2030. Ravno tako je bila sprejeta izjava o gozdovih in rabi tal, so zapisali na ministrstvu za okolje in prostor.