Na Krimu odločajo o priključitvi Rusiji
Na ukrajinskem polotoku Krim so se odprla volišča, na katerih bo približno 1,8 milijona volilcev na referendumu odločalo o priključitvi Rusiji.
KIJEV > Referendumu nasprotujejo tako nove oblasti v Kijevu kot mednarodna skupnost, podpira pa ga Moskva. Pričakovati je večinsko podporo priključitvi Rusiji.
Podporo današnjemu referendumu na Krimu o priključitvi Rusiji izražajo tudi na vzhodu Ukrajine. V Harkovu se je zbralo 3000 ljudi, ki zahtevajo tudi preoblikovanje Ukrajine v federacijo, kakih tisoč ljudi se je zbralo v Donecku. Tudi danes je kakih tisoč ljudi zahtevalo izpustitev samooklicanega guvernerja Pavla Gubareva, potem ko so ga oblasti v Kijevu 6. marca prijele in zaprle za dva meseca zaradi organizacije množičnih protestov in separatizma, potem ko je pozival k pripravi referenduma o odcepitvi regije Doneck. Protestniki so nato vdrli v lokalni sedež ukrajinske varnostne službe USB in urad tožilca. Pri tem niso naleteli na odpor policije
Medtem ko so na Krimu nameščene ruske sile in proruske milice, so volilci te avtonomne republike na jugu Ukrajine pozvani k odločitvi, ali podpirajo združitev Krima z Rusijo ali se zavzemajo za večjo avtonomijo Krima znotraj Ukrajine.
Prve volilce je bilo po odprtju volišč ob 7. uri po srednjeevropskem času videti na voliščih v Simferopolu, prestolnici avtonomne republike.
Odprtih je 1200 volišč ob okrepljenih varnostnih ukrepih. Volišča bodo odprta do 19. uri po srednjeevropskem času, kmalu zatem naj bi objavili prve izide.
Priključitev k Rusiji naj bi po trditvah proruskih oblasti na Krimu podprlo več kot 80 odstotkov volilcev. Na Krimu je sicer večinsko rusko prebivalstvo.
K bojkotu referenduma so pozvali krimski Tatari, ki predstavljajo približno 12 odstotkov prebivalstva polotoka.
Evropska unija ne bo priznala rezultata današnjega referenduma na Krimu, ki je "nezakonit in nelegitimen", sta danes sporočila predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Za ponedeljek sta napovedala sprejem novih sankcij.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z nemško kanclerko Angelo Merkel danes znova poudaril, da je sporni referendum o prihodnosti Krima po oceni Rusije v skladu z mednarodnim pravom. Pravica do samoodločbe je namreč utemeljena v ustanovni listini Združenih narodov.
Kot so sporočili iz Kremlja, je Putin danes vztrajal, da bo Moskva spoštovala odločitev prebivalcev Krima. Do vlade v Kijevu pa je bil ruski predsednik oster, ker ne ukrepa proti "radikalnim skupinam" v vzhodni Ukrajini.
Merklova je na drugi strani obsodila ruski vojaški vdor na Krim, je sporočil njen tiskovni predstavnik Steffen Seibert. Kanclerka je obsodila sobotni incident na območju Hersona, na območju Ukrajine, a zunaj Krima, v katerem "so ruski vojaki zasedli postajo za črpanje zemeljskega plina", navaja izjava.
Prav tako je Merklova Putinu sporočila, da podpira večjo vlogo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) v Ukrajini. Predlagala je hitro krepitev navzočnosti Ovseja v Ukrajini ter napotitev večjega števila opazovalcev na krizna območja, še posebej v vzhodno Ukrajino.
STA