Na leto naj bi pojedli tudi do 50 plastičnih vrečk

LJUBLJANA > Mikroplastike v okolju ni izziv samo za živali, temveč tudi za človeka, je včeraj v sklopu serije Historični seminar opozorila raziskovalka mikroplastike Manca Kovač Viršek z Inštituta za vode in Geološkega zavoda Slovenije. Količina odpadkov, ki vsebujejo mikroplastiko, se sicer zmanjšuje, še vedno pa so potrebne izboljšave, zlasti na področju zakonodaje.

Leta 2050 bo več plastike kot rib v oceanih

Trenutno živimo v dobi antropocena, v novi geološki dobi, za katero je značilen človeški odtis, zapisan v sedimentnih plasteh. Ena izmed pomembnih komponent sedimentov v antropocenu je tudi plastika, katere proizvodnja eksponentno narašča že od leta 1950 in se je v zadnjih 60 letih povečala za kar 20-krat, je opozorila. V letu 2022 je presegla 400 milijonov ton, napoveduje pa se, da bo leta 2050 dosegla 800 milijonov ton. “To pomeni, da bo presegla količino rib v naših oceanih,” je poudarila.

Manca Kovač Viršek

raziskovalka mikroplastike

“Vsi prihajamo v stik z mikroplastiko in jo verjetno tudi že imamo v svojem telesu.”

Številni negativni vplivi mikroplastike

Kljub temu, da veliko govorimo o krožnem gospodarstvu, še vedno več kot 90 odstotkov proizvedene plastike temelji na fosilnih gorivih, z recikliranjem pa ga ne dosežemo niti za 10 odstotkov. Čeprav je plastika material s široko uporabno vrednostjo, pa je njena slaba lastnost drobljenje v okolju na mikro- in nanoplastiko.

Mikroplastika ima številne negativne vplive na okolje in organizme v njem, je opozorila. Ne samo, da jo pogosto ne vedoč pojedo živali in ljudje, iz mikroplastike se po njenih besedah v okolje sproščajo tudi nevarne kemikalije. Po drugi strani pa se nanjo vežejo tudi obstojna organska onesnaževala. Na mikroplastiki zelo uspešno rastejo tudi mikroorganizmi, ki tvorijo tako imenovano plastisfero, znotraj katere se lahko nahajajo tudi patogene in invazivne vrste mikroorganizmov. Številne patogene so raziskovalci tudi že identificirali po vsem svetu, kot so na primer bakterije Vibrio in E.coli.

Mikroplastika tudi v toči

Manca Kovač Viršek je

v zadnjih letih objavila več znanstvenih člankov, med katerimi izstopa članek, ki opisuje prisotnost mikroplastike v toči. Sicer pa njeno delo v večji meri obsega razvoj metodologij in spremljanje mikroplastike v morskem okolju za potrebe izvajanja direktive o morski strategiji.

Marca Kovač Viršek je v eni od svojih študij v Sloveniji iz mikroplastike identificirala bakterijo Aeromonas salmonicida, ki povzroča bolezen, ki povzroča sepso, krvavitve, mišične spremembe in smrt pri sladkovodnih ribah. “To je bila tudi prva študija, ki je pokazala na prisotnosti te bakterij tudi v morskem okolju,” je dejala.

V telo s pitjem, hrano, z dihanjem

Človek je mikroplastiki najbolj izpostavljen s pitjem vode in drugih pijač iz plastenk ter preko zraka z dihanjem. “V eni od študij so ocenili, da naj bi človek preko dihanja in zaužitja pojedel od 78.000 do 211.000 mikroplastičnih delcev na leto, kar naj bi sovpadalo s 50 plastičnimi vrečkami na leto oziroma eno kreditno kartico na teden,” je poudarila. “Vsi prihajamo v stik z mikroplastiko in jo verjetno tudi že imamo v svojem telesu,” je dejala.

A vseeno so tudi dobre novice. Z vedno večjo ozaveščenostjo javnosti o nevarnostih, ki jih povzročajo predvsem plastični odpadki, se sicer razmere izboljšujejo. “Koncentracije odpadkov so vse nižje, vendar pa bodo še potrebne izboljšave tudi kar se tiče zakonodaje na tem področju,” je opozorila. Trenutna zakonodaja s področja vnosa mikroplastike v okolje že naslavlja plastične delce, ki so namerno dodani kozmetičnim izdelkom in čistilnim sredstvom, ukinja pa tudi nekatere izdelke za enkratno uporabo. “Še vedno pa imamo kar nekaj izzivov tudi pri odstranjevanju tekstilnih vlaken iz našega okolja, v katerih je prav tako prisotna mikroplastika. Problem predstavljajo tudi barve, avtomobilske gume ...”

Ne samo, da mikroplastiko pogosto ne vedoč pojedo živali in ljudje, iz nje se v okolje sproščajo tudi nevarne kemikalije.