Na letošnjem vrhu gospodarstva poudarili pomen stabilnosti

BRDO PRI KRANJU • "V trenutnih časih je stabilno le to, da ni nič več stabilno," je v uvodnem nagovoru na Brdu pri Kranju opozoril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka. Skoraj vsak dan prinese nek tehnološki preboj, ki premakne meje mogočega, vendar tudi nov zaplet, zaradi katerega je treba na novo premisliti svoje načrte, je opozoril.

Na GZS zato od vlade pričakujejo ukrepe za stabilnejše in bolj predvidljivo poslovno okolje. Generalna direktorica zbornice Vesna Nahtigal je ob tem spomnila, da so pred enim letom na vrhu gospodarstva predstavili 10-letni gospodarski program Made in Slovenia 2035. Veseli jo, da je bil velik del ukrepov iz tega dokumenta vključen v koalicijsko pogodbo aktualne vlade.

"Danes zelo dobro vemo, kaj potrebuje Slovenija za gospodarski razvoj, ki bo osnova za večjo blaginjo, zdaj samo ne smemo izgubiti razvojnega zagona in moramo začeti s sistematičnim izboljševanjem našega poslovnega okolja," je poudarila. Prvi konkreten korak v tej smeri je po njenem prepričanju interventni zakon za razvoj Slovenije.

Posebno pozornost so namenili tudi mednarodnemu gospodarskemu povezovanju 

Prav danes sta GZS in češka gospodarska zbornica na Slovensko-češkem poslovnem forumu, ki je potekal ob robu vrha gospodarstva, podpisali memorandum o sodelovanju. Ta podpis predstavlja novo spodbudo za sodelovanje med Slovenijo in Češko, je v nagovoru zbranim poudaril češki zunanji minister Petr Macinka. Državi imata veliko skupnega, gre za majhni izvozno naravnani državi z veliko industrije, ki sta konec prejšnjega stoletja doživeli velike politične in ekonomske spremembe. Češka in Slovenija imata po ministrovem prepričanju tudi priložnost, da skupaj nastopita na evropski ravni in naslovita izzive, s katerimi se sooča evropsko gospodarstvo.

Veleposlanik Indije v Sloveniji Amit Narang je zbranim predstavil priložnost, ki jo za slovenska podjetja predstavlja Indija. Kot je spomnil, gre za najhitreje rastoče svetovno gospodarstvo. Leta 2014 je zasedala 11. mesto, lani pa četrto. Indija tako za Slovenijo lahko predstavlja trg za izvoz, bazen za visoko kvalificirano delovno silo ter partnerja v znanosti in razvoju. Po besedah veleposlanika bi lahko kmalu zaživel tudi slovensko-indijski poslovni svet.

Pogovor s predsednikom vlade Janezom Janšo o konkretnih načrtih, ki jih ima vlada za razvoj in stabilizacijo poslovnega okolja.

Foto: Bor Slana/sta

Janša: Edina realna podlaga za blaginjo je gospodarska rast

Janši se zdi ključno, da se "znebimo raznih iluzij", da je treba pripraviti strategijo, pa bo vse v redu. "Jaz mislim, da je tega preveč," je dejal. Slovenija se je po njegovih besedah do leta 2008 normalno razvijala in je bila gazela med novimi članicami EU, nadoknadila je zaostanek za mnogimi in prišla na 91 odstotkov evropskega povprečja. "Danes smo še vedno tam. Tisti, ki so bili daleč za nami, so nas prehiteli, nekateri, ki so kasneje prišli v EU, nas dohitevajo. To je kruta realnost in tega ne bo spremenila nobena strategija," je bil jasen. Kot je ocenil, Slovenija ni znala izkoristiti največjega bogastva EU - različnih dobrih praks. "Niso vse v eni državi, je pa v vsaki nek sistem, ki dobro deluje, naša zamuda pa je, da iz te zakladnice nismo črpali, bolj smo iz tiste, kjer se povečuje birokracija," je dejal.

Kot enega ključnih ukrepov je izpostavil davčno sidro: "Da omejimo tisti delež bruto domačega proizvoda, ki se ga lahko prebivalstvu in gospodarstvu vzame iz žepov in bilanc, na nek fiksen odstotek in potem nobena vlada ne more iti preko tega. Tudi če bi ga omejili na sedanji delež, ki je velik, bi bila to že velika zmaga in bi prispevalo k stabilnosti."