Na ljubljanski in mariborski univerzi za sistemsko ureditev področja avtorskih honorarjev

LJUBLJANA > Na ljubljanski proučujejo možnost izdaje dovoljenj za delo in soglasij pri ustanavljanju s. p. in gospodarskih družb. Na mariborski so višino honorarjev s skupnim pravilnikom zmanjšali za tretjino.

Na Univerzi v Ljubljani pregleda nad opravljanjem akademskega dela zaposlenih prek s. p. nimajo, zakonodaja pa za univerzitetne profesorje in druge zaposlene na univerzi predvideva izplačilo avtorskih honorarjev za delo, ki ni opredeljeno v pogodbi o zaposlitvi, je pojasnila glavna tajnica Univerze v Ljubljani Mihaela Bauman Podojsteršek.

Seznama tistih, katerih dodatni prejemki so najvišji, po njenih navedbah ne smejo posredovati zaradi ustavno varovanega varstva osebnih podatkov, saj v primeru teh prejemkov ne gre za podatke o porabi iz javnih virov ali podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca.

S. p. in gospodarske družbe

Kot navaja Bauman Podojsterškova, na ljubljanski univerzi proučujejo možnosti za preglednejše urejanje tega področja, vključno z izdajanjem dovoljenj za delo in soglasij pri ustanavljanju s. p. in gospodarskih družb. “Ureditev dela zaposlenih na Univerzi v Ljubljani izven izvajanja nacionalnega programa in izven univerze je v planu dela za leto 2015,” je pojasnila.

Dogovarjanje glede avtorskih pogodb z naslova izvajanja dejavnosti na trgu je po njenih navedbah v pristojnosti posamezne članice, ki je samostojna pravna oseba, kadar izvaja dejavnost na trgu. Te dejavnosti so lahko izvajanje izrednega študija, svetovalno delo in razvojno-raziskovalno delo za naročnike, s katerimi članice podpisujejo pogodbe.

Na univerzi pa vsak tak prihodek članice razporedijo tako, da del sredstev namenijo za pokritje skupnih režijskih stroškov članice; 0,2 odstotka prejme rektorat za izvajanje skupnih nalog, preostali del je namenjen za stroške projekta. Namen samostojnega delovanja članic je v hitrejšem in boljšem odzivanju posamezne članice na okolje, pridobivanju dodatnih sredstev in razpolaganju z njimi, je še pojasnila Bauman Podojsterškova.

V Mariboru enoten cenik od leta 2011

Potrebo po sistemski spremembi na področju visokega šolstva zaznavajo tudi na mariborski univerzi. Kot so poudarili, so v času izvajanja varčevalnih ukrepov ravnali izjemno skrbno. Upravni odbor univerze je na predlog rektorja Danijela Rebolja leta 2011 sprejel enoten cenik za izplačilo po avtorskih in podjemnih pogodbah na mariborski univerzi in za več kot tretjino zmanjšal višino izplačanih honorarjev. Dodatno pa so se še za tretjino zmanjšali honorarji v okviru izvajanja varčevalnih ukrepov in predstavljajo v letu 2014 le še 28 odstotkov zneska iz leta 2010, so pojasnili.

Podatki o izplačilih, objavljeni v Supervizorju od leta 2003, so bili po njihovih navedbah porabljeni za izvedbo raziskovalnega in pedagoškega procesa, predvsem na izrednem študiju. Posamezne članice mariborske univerze pa so imele za to področje lastna pravila izplačevanja in lastne višine cenikov.

Kot so še pojasnili, mariborska univerza plačuje opravljeno delo za izvedbo pedagoškega procesa, in sicer na posebnih področjih. To so področja, kjer pedagoški proces poteka z velikim vključevanjem zunanjih sodelavcev (to so področja medicine, zdravstvenih ved, arhitekture, izbranih športnih panog) in kjer je pomembno sodelovanje strokovnjakov s prakse, ki študente seznanjajo z največjimi novostmi. Prav tako se preko avtorskih in podjemnih pogodb plačujejo delo na projektih in sodelovanje z gospodarstvom, saj gre pri tem za delo v okviru aktivnosti, za katere je določeno, da ne sodijo v redno delovno obveznost zaposlenih na Univerzi v Mariboru.

STA