Na Mirišču so presrečni, ker spet imajo svojo državo

HOTIZA > “To je pozitivno, drugače pa so občutki mešani, na eni strani veselje, da Mirišče ostaja tukaj, po drugi strani pa smo več pričakovali glede visokovodnih nasipov, ki so praktično ostali na hrvaškem ozemlju. Pri tem so se začeli problemi, upam pa, da se ne bodo nadaljevali, kajti težko je verjeti, da bodo z veliko vnemo s svojimi proračunskimi sredstvi Hrvati vzdrževali nasipe, tu pričakujemo razum in angažiranje slovenske vlade, da bo to naša odgovornost," je povedal župan občine Lendava Anton Balažek.

Tudi podžupan občine Lendava Stanislav Gjerkeš je z odločitvijo zadovoljen. "Kar se tiče Mirišča, lahko rečem, da smo zadovoljni, da je to pomembno za ljudi, ki tu živijo, kar se pa tiče meje na tem območju, pa razumemo, da je zelo zelo neugodna, vprašanje je, če ni tu šlo za kupčijo, za kakšen drugi del meje med Slovenijo in Hrvaško," je povedal po razglasitvi odločitve arbitražnega sodišča.

Mirišče, kot pravijo zaselku domačini, oziroma Murišče, kot je zapisano na nekaterih zemljevidih, uradno pa ima zaselek še vedno hrvaško ime Brezovec del, je do sredine 80. let sodil pod Hotizo, prva od štirih hiš ima še zdaj hišno številko s tem imenom.

Ob osamosvojitvi je tam živelo trinajst ljudi, zdaj ji je še osem na treh domačijah. Na eni od njih živi 92-letni Štefan Bogdan, ki se je sem z drugega brega Mure priselil leta 1950 in vedno govoril, da se je priženil v Slovenijo, seveda pa se katastrske meje v Jugoslaviji sploh niso zavedali, saj je za mejo veljala reka, ki so jo lahko prečkali le z brodom. Takrat je v zaselku živelo 28 ljudi, zdaj jih je osem.

STA