Na podlagi mehanizmov solidarnosti je Slovenija sprejela približno 300 beguncev

LJUBLJANA > Med letoma 2016 in 2018 je na podlagi sklepov Sveta EU tekel program premestitev ljudi, ki so v Italiji in Grčiji zaprosili za mednarodno zaščito. Slovenija se je zavezala, da bo sprejela 567 prosilcev za mednarodno zaščito, v času trajanja projekta pa jih je v državo prišlo 253.

Poleg tega se je lani zaključil projekt trajne preselitve iz tretjih držav, ki je potekal pod okriljem Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR). Slovenija se je zavezala, da bo trajno preselila 60 ljudi, v okviru projekta pa jih je bilo iz Turčije dejansko preseljenih 34.

Oba projekta sta se lani zaključila, Slovenija pa po potrebi izrazi solidarnost z drugimi članicami EU pri delitvi bremen migrantske krize. Tako je vlada pred dnevi sklenila, da Slovenija sprejme do pet prosilcev za mednarodno zaščito iz Italije, ki sodijo v kategorijo ranljivih oseb s posebnimi potrebami in izpolnjujejo pogoje za priznanje mednarodne zaščite.

Že februarja je vlada odločila, da sprejme tudi pet prosilcev za mednarodno zaščito z Malte, a do realizacije po pojasnilih urada za oskrbo in integracijo migrantov doslej še ni prišlo.

Je pa Slovenija že leta 2010 v okviru projekta EUREMA na podlagi sklepa vlade z Malte sprejela osem ljudi s priznanim statusom begunca.

Med 253 ljudmi, ki so bili v Slovenijo premeščeni, je bilo 152 državljanov Sirije, 77 državljanov Eritreje, 17 državljanov Iraka, državljan Jemna in šest oseb brez državljanstva.

Status begunca so priznali 234 ljudem, 11 pa jih je dobilo subsidiarno zaščito. Petim prosilcem so priznanje statusa mednarodne zaščite zavrnili, v treh primerih pa so postopek ustavili. V enem primeru je bila izdana odločba o prenehanju statusa begunca, so pojasnili na notranjem ministrstvu.

Po podatkih urada za oskrbo in integracijo migrantov večina beguncev iz programa premestitve prebiva na območju Maribora in Ljubljane, 47 pa jih je po pridobitvi statusa Slovenijo zapustilo.

V okviru trajne preselitve je v Slovenijo prispelo šest sirskih družin. Dve družini sta bili nastanjeni v integracijsko hišo v Velenju, vendar sta se po treh mesecih preselili v Maribor, štiri družine pa že od začetka bivajo v Mariboru.

Tako begunce iz programa premestitve kot tiste, ki so bili v Slovenijo trajno preseljeni, so vključili v trimesečni orientacijski program, ki vsebuje osnove slovenskega jezika, spoznavanje delovanja sistemov v Sloveniji, pomoč pri nastanitvi in uvajanju v samostojno življenje. Vsi so bili vključeni tudi v 300-urni tečaj slovenskega jezika, so pojasnili v uradu.