Na smrečici najprej nalepka, potem lučke
Posekana drevesca iz slovenskih gozdov, namenjena za okras, morajo biti med prevozom in prodajo označena z oranžno nalepko z oznako 2020, opozarja Zavod za gozdove. Poudarja še, da s posekom smrečice po pravilih zavoda gozdu in naravi škodujemo manj, kot če za okras uporabljamo umetno drevesce in ga zavrženo že po nekaj letih.
SLOVENIJA > Okrasna drevesca se večinoma pridobivajo z zaraščenih kmetijskih površin, z redčenjem pregostega mladega gozda ali iz namenskih nasadov. Najpogosteje se za okrasna drevesca pridobiva smreke, redkeje jelke in bor.
Lastniki gozdov manjše število nalepk (do 25) dobijo brezplačno, za večje število morajo odšteti po 31 centov na nalepko. Lani so lastnikom gozdov izdali približno 19.000 nalepk, leta 2010 pa 30.000. Največ jih prihaja s kočevskega območja.
Omejitve so postavljene tudi za nabiranje mahov za jaslice; naberemo ga lahko do dva kilograma, tako da na eni površini poberemo največ petino vsega mahu.
Nadzor nad pridobivanjem okrasnih drevesc izvaja gozdarska inšpekcija.
Brez nalepke so na trgu lahko okrasna drevesca iz uvoza, okrasna drevesca v lončkih ter drevesca drevesnih vrst, ki v naših gozdovih niso domača. To so na primer kavkaške jelke in srebrne oziroma bodeče smreke. Prodajalci morajo imeti pri sebi ustrezen dokument, ki dokazuje izvor drevesc.
Zavod za gozdove in kmetijsko ministrstvo opozarjata še, da je treba odslužena drevesca razrezati in odložiti v zabojnike za organske odpadke ali pa jih skuriti v pečeh. “Odlaganje odsluženih okrasnih drevesc v naravo in tudi drugih organskih odpadkov iz vrtov namreč predstavlja nevarnost za vnos bolezni v gozd. Iz istega vzroka v gozd tudi ne sadimo odsluženih okrasnih drevesc iz lončkov,” poudarjajo.
