Na tem drevesu rastejo novice

PRIMORSKA, ISTRA, FJK > Novinarska agencija je na prvi pogled nadvse dolgočasna stvar. In v resnici je neverjetno, da je v Sloveniji leta 2021 ravno STA v središču političnih manipulacij in izsiljevanj.

Kot poudarja predsednica Društva novinarjev Slovenije (DNS) Petra Lesjak Tušek, je to hiša, v kateri novinarji brez sindroma zvezdništva, ampak z visokimi etičnimi in profesionalnimi standardi mirno delajo in soustvarjajo verodostojnost celotnega državnega medijskega prostora. “Ne smemo pozabiti,” dodaja, “da STA ni samo tiskovna agencija, ampak sodobna digitalna medijska družba, ki organizira razprave, piše raziskovalne teme, prenaša dogodke v živo, ustvarja izjemen servis v angleškem jeziku, da je torej daleč od zastarele, analogne agencije, kakršno si morda nekdo predstavlja. STA celotnemu medijskemu prostoru kaže, v katero smer pelje digitalni razvoj in vključevanje dodatnih znanj.”

Pomagamo STA

Ob mednarodnem dnevu svobode tiska se uredništvo Primorskih novic pridružuje projektu #zaobSTAnek, s katerim želimo medijski partnerji pomagati Slovenski tiskovni agenciji (STA). Po 30 letih delovanja se je STA znašla v nezavidljivem položaju, saj letos še ni dobila plačila za opravljeni javni servis. Ogroženih je približno sto delovnih mest, pod vprašaj pa se postavlja tudi objektivno in pravočasno obveščanje o vseh relevantnih dogodkih doma in v tujini, ki ga STA zagotavlja večini medijskih hiš v Sloveniji. Projekt zbiranja sredstev za ohranitev STA bo trajal do konca maja.

Donirate lahko tako, da pošljete SMS z besedilom STA1 ali STA5 na 1919. Več informacij je na voljo na spletni strani www.zaobSTAnek.si.

Nacionalna tiskovna agencija je javni servis, tako kot javni radio in televizija, tako kot muzeji in gledališča, tako kot raziskovalne in izobraževalne ustanove. Opravlja nalogo, ki je ključna za delovanje družbenega sistema. In to, seveda, ne velja le za slovensko agencijo. Prva ugotovitev, ko se ozremo k sosedom, je, da tako hrvaška Hina kot italijanska Ansa, podobno kot STA poslujeta na dveh ravneh: vse tri agencije svoje storitve prodajajo na trgu, iz državnega proračuna pa dobivajo sredstva za izvajanje javne službe. Da je nemogoče vzdrževati agencijo zgolj s tržnimi prihodki, je izkušnja tako rekoč vseh evropskih držav. In v tem kontekstu ni nenavadna odločitev Evropske komisije, da STA dodeli denarno pomoč. Razvita evropska politika se namreč velikega in vse večjega pomena novinarskih agencij še kako zaveda.

Ko nas je vsak dan manj

Novinar in urednik pri reškem Novem Listu Davor Mandić pravi: “Živimo v času, ko se redakcije krčijo: vse manj ljudi dela v vse slabših pogojih. Tehnika in tehnologija omogočata, da uredništva to nenehno krčenje nekako prenesejo: pomagata nam, da bolje krademo. Na spletnih portalih so uredniki otroci, ki delajo za 300, 400 evrov na mesec. V takih okoliščinah je agencija pomembna, ker nam dobesedno rešuje glavo.”

Petra Lesjak Tušek, predsednica DNS

“Ne borimo se samo za medije, ampak za to, da imamo obveščene, kritično razmišljujoče državljane.”

“Nezamenljivi sta, nacionalni tiskovni agenciji Slovenije in Italije, nezamenljivi kakor kisik. Predvsem zaradi posebne vloge našega časopisa v panorami slovenskega in italijanskega tiska. Ravno po zaslugi obeh agencij naša obzorja niso ozka. Ko - tudi zaradi standardov kakovostnega novinarstva, ki jih upoštevata - dobro opravimo svoje delo, dobijo naši bralci popolno in pošteno informacijo o dveh državah,” poudarja odgovorni urednik Primorskega dnevnika Igor Devetak in opozarja na še eno pomembno javno razsežnost agencij: “Cenimo, ko izkažeta agenciji pozornost za Slovence v Italiji in o nas obveščata nacionalno javnost. Posebej pri STA, ki tako skupnosti za mejo priznava vlogo subjekta.”

Med javnim in političnim

Zoran Angeleski, novinar časopisa Glas Istre in pisatelj, je prepričan: “Svoboda in neodvisnost novinarskih agencij bi morala biti na visoki ravni in oblast se ne bi smela bati avtonomnih medijev. V resnici je javni medijski servis izpostavljen pritiskom vladajočih. Nismo uspeli ozavestiti pojma javnega dobrega, ampak javne medije obravnavamo kot politično lastnino.” Mandić se strinja: “Pri nas velja teza - če ti pomagam, moraš navijati zame.”

Davor Mandić, Novi List

“Ne vidim napredka na Hrvaškem in v Srbiji, vidim pa nazadovanje v Sloveniji.”

Ob pogledu na prostor nekdanje Jugoslavije je dolgo veljalo, da je medijska kultura na Hrvaškem nekoliko slabša kot v Sloveniji in nekoliko boljša v Srbiji. “Ta vrstni red še vedno ostaja. Ne vidim napredka na Hrvaškem in Srbiji, vidim pa nazadovanje v Sloveniji,” meni Mandić in Angeleski dodaja: “Janez Janša na tedenski ravni vleče svoje avtoritarne poteze in slovenska politična in medijska scena je prišla na slab glas.”

“Za demokratično državo je slabo, zelo slabo, ko oblast, politika katera koli - namesto konfrontacije izbere pot sovražnosti in obračunavanja z mediji. Jih poskuša podrejati in pri belem dnevu uporablja metode diskreditiranja. Za italijanske razmere bi to bilo težko pojmljivo. Zato nismo ravnodušni, ko slišimo in beremo o stiski novinarskih kolegov v Sloveniji. Škoda, prizadejana podobi svobodnega tiska z razdiranjem verodostojnosti novinarjev, pa bo rahljala temelje demokracije na dolgi rok. Nobena demokratično utemeljena oblast si tega ne sme privoščiti, če ji je pri srcu prihodnost države in naroda. To je kristalno jasna resnica, se vam ne zdi?” sprašuje Igor Devetak.

Zoran Angeleski , Glas Istre

“Nismo ozavestili pojma javnega dobrega, ampak javne medije dojemamo kot politično lastnino.”

In Petra Lesjak Tušek, ki bo ob Unescovem svetovnem dnevu svobode medijev danes o položaju medijev v Sloveniji govorila ravno pred stavbo STA v Ljubljani, zaključuje: “Ne borimo se samo za medije, ampak za to, da imamo obveščene in kritično razmišljujoče državljane.”