Na zdravniški zbornici zaskrbljeni zaradi manjšega zanimanja za specializacijo družinske medicine

Slovenija
, posodobljeno: 17. 11. 2026, 15:33

Na zdravniški zbornici so zaskrbljeni zaradi manjšega števila prijavljenih za specializacijo družinske medicine na jesenskem razpisu, je pojasnila generalna sekretarka zbornice Tina Šapec. Meni, da je za to krivo tudi dejstvo, da spodbuda za izbiro specializacije za prihodnje leto še ni zagotovljena. Razpis ostaja odprt, je dodala.

Nemcija, Leipzig.Transplantacija ledvice v transplantacijskem centru Univerzitetne bolnisnice v Leipzigu.

Vprašanje je, kje nadaljujejo kariero mladi, ki končajo šolanje v Sloveniji. Vseh, ki so se prijavili na specializacije, je namreč dvakrat manj, kot je bilo vseh razpisnih mest.

Foto: Dpa/sta

LJUBLJANA • Na jesenskem razpisu specializacij s področja medicine se je na 90 razpisanih mest družinske medicine prijavilo 17 kandidatov, kar je najmanj prijav v zadnjih štirih razpisnih rokih, so danes sporočili z Zdravniške zbornice Slovenije. Generalna sekretarka zbornice in vodja oddelka za specializacije Tina Šapec je pojasnila, da so na zbornici leta 2022 na obeh razpisih skupaj odobrili 75 specializacij za družinsko medicino. Leta 2023 so jih odobrili 74, leta 2024 84, lansko leto pa rekordne 103 specializacije. Če bodo odobrene vse letošnje prijave, pa jih bo po njenih besedah 77.

Spodbude niso zagotovljene, grožnje z dvigom glavarinskih količnikov

"To lahko delno pripisujemo tudi dejstvu, da dodatek 1000 evrov bruto za izbiro specializacije za prihodnje leto zaenkrat še ni zagotovljen. Po ustnih obljubah naj bi bil, ga pa v tem trenutku še ni," je pojasnila Šapec. Ob tem pričakuje, da bodo prijave prejeli še v prihodnjih mesecih, razpis namreč ostaja odprt. Dodala je, da v družinski medicini sicer že nekaj časa opozarjajo, da bi potrebovali okoli 100 specializacij na leto, tej številki pa so se v zadnjih letih približali.

Kot bolj zaskrbljujoče je izpostavila dolgoletno resno pomanjkanje zanimanja mladih za druge specializacije, kot sta hematologija in revmatologija. "Potrebovali bomo oziroma že potrebujemo specialiste teh strok, zato bi si želeli morda tudi za te specializacije najti kakšno spodbudo, ki bi koga od mlajših mogoče prepričala v prijavo," je poudarila.

Predsednik Sindikata zdravnikov družinske medicine PRAKTIK-UM Igor Muževič glavne razloge za manjše zanimanje za specializacijo iz družinske medicine vidi v grožnjah z morebitnim dvigovanjem glavarinskih količnikov in negotovosti glede dolgotrajne ureditve spodbud za izbiro specializacije iz družinske medicine, je pojasnil. Po besedah Muževiča med mladimi obstaja velika negotovost, da se bodo glavarinski količniki "čisto politično" povečali in da se bodo finančne stimulacije za specializacijo ukinile. Politika po njegovi oceni namreč ni dovolj jasno in odločno rekla, kaj misli dolgoročno narediti. "Dokler se ne neha ta agresivna grožnja z dvigovanjem glavarinskih količnikov, ne bomo mogli imeti stabilnega dotoka mladih zdravnikov," je prepričan.

Ali mladi sploh nadaljujejo kariero v Sloveniji?

Kot bolj zaskrbljujoče ocenjuje dejstvo, da je kandidatov za vse specializacije relativno malo. "Na tem roku je tako rekoč vseh, ki so se prijavili na specializacije, približno dvakrat manj, kot je bilo vseh razpisnih mest. Morali bi se vprašati, ali vsi ti mladi, ki končajo študij pri nas, sploh nadaljujejo s kariero v Sloveniji ali se nekako drugače znajdejo. To utegne biti v bistvu najbolj zaskrbljujoče sporočilo tega razpisa," je izpostavil. Kot zaskrbljujoče vidi tudi izrazito nizko zanimanje za urgentno medicino. Ocenil je, da postajajo za mlade nezanimiva najtežja delovišča, država pa bo morala ogromno narediti, da to spremeni.